Preobrazba poslovanja, prilagajanje procesov in inovativnost so v današnjem hitro spreminjajočem se in kompleksnem poslovnem okolju ključni za ohranjanje konkurenčne prednosti. Trajnost pa ni več le vprašanje doseganja ničelnih izpustov, temveč celosten pristop k delovanju podjetja.

»Bolj kot bo trajnost prepoznavna, pogosteje jo bomo našli v celotni verigi poslovanja. Če le izpolnimo vse ESG zahteve, to še ne pomeni, da smo dolgoročno trajnostni. Trajnost je prizadevanje za dolgoročni obstoj. Ne gre le za skrb za okolje ali preštevanje zaposlenih po spolu in barvi – trajnost je celosten pristop, ki vključuje vse vidike delovanja podjetja,« je v uvodnem nagovoru na 3. konferenci Trajnostnega menedžmenta poudaril predsednik Sveta zavoda CER – Partnerstvo za trajnostno prihodnost Saša Bavec.

Konferenca je prinesla številne vpoglede iz prakse, razkrivala izzive, s katerimi se soočajo podjetja, in ponujala rešitve za njihovo premagovanje. Predavatelji so predstavili orodja in veščine, ki so ključne za uspešna trajnostna prizadevanja, ter dokazali, da inovativnost vodi do boljših in bolj vzdržnih rezultatov.

V zadnjih letih smo priča hitremu razvoju tehnologij, ki podjetjem pomagajo pri soočanju z izzivi zelenega prehoda. Kljub napredku pa Jacob Beautemps, eden največjih nemških znanstvenih youtuberjev, avtor in raziskovalec na Univerzi v Kölnu, izpostavlja tri ključne razloge, zakaj kot družba še nismo dosegli želenih rezultatov: »Prvič, spremembe potrebujejo čas – nič se ne more zgoditi čez noč. Drugič, ni enotne rešitve – ni enega načina, ene rešitve ali poti, ki bi lahko naslovila vse izzive, s katerimi se soočamo. In tretjič, pomanjkanje zavedanja in znanja. Ključno je izobraževanje in razumevanje ljudi.«

Beautemps hkrati poudarja, da inovacije temeljijo na moči ekipe, odpornosti, vztrajnosti ter velikih vizijah: »Inovacije niso nikoli zgolj delo posameznika, temveč celotnega tima. Prava moč inovacij izvira iz domišljije in vizij, ki odpirajo poti onkraj meja mogočega,« pravi. Te lastnosti so temelj za premikanje meja in oblikovanje rešitev, ki omogočajo napredek pri zelenem prehodu.

Podjetja se zavedajo, da uspešen prehod zahteva celosten pristop. Natalija Kreft-Lovrenčec, vodja PR pri Radenska Adriatic, poudarja pomen sodelovanja vseh deležnikov: »Vsakokrat, ko si zastavimo cilj, je pomembno, da vključimo ne le podjetje in zaposlene, ampak tudi lokalno skupnost, širšo javnost in mlajšo generacijo.« Podoben pristop zagovarjajo tudi v SPAR Slovenija, kjer želijo s trajnostnimi projekti in kampanjami spodbujati spreminjanje nakupovalnih navad svojih potrošnikov. »V trajnosti je ključno sodelovanje, v tej zgodbi nismo sami. Konec koncev pa mora vsak v tem sodelovanju narediti spremembo svojih navad. Naša naloga je, da komuniciramo, ozaveščamo naše stranke in jih spodbujamo, da tudi strateško nakupujejo. Pomembno je, da komunikacija poteka v obeh smereh,« izpostavlja Maša Šprajcar-Rančič, vodja trajnostnega razvoja v SPAR Slovenija. 

Pri tem ima ključno vlogo tudi način, kako komuniciramo o trajnosti. Jacob Beautemps svetuje, da pri pripravi komunikacijskih sporočil upoštevamo nekaj preprostih, a učinkovitih pravil. Priporoča privlačen uvod, vizualizacijo in emocionalizacijo podatkov. Poudarja tudi uporabo vprašanj za spodbujanje učenja in poglobljeno razumevanje.

Od izzivov do trajnostnih rešitev 

Ko združimo inovativnost in odprt dialog, lahko skupaj premagamo tudi najzahtevnejše izzive trajnostnega poslovanja. Na konferenci so podjetja predstavila konkretne primere, kako v praksi naslavljajo te izzive ter prehajajo iz teorije v ukrepanje. »Ko se enkrat začneš ukvarjati s trajnostjo, se čedalje bolj izobražuješ in sprejemaš pogumnejše ter pomembnejše korake v to smer. Moje spoznanje na tej poti je, da je zelena preobrazba zelo privlačna in pozitivna, vendar prinaša tudi številne izzive. Stroški so bili na začetku res visoki in nesorazmerni z dobičkom. Vendar pa se zdaj povračilni učinek kaže predvsem v obliki zvestih in ozaveščenih kupcev,« je izpostavila Tina Štrubelj, ustanoviteljica blagovne znamke Nelipot. 

Pomembnost inovacij in kreativnosti pri doseganju trajnostnih ukrepov je osvetlil tudi Luka Jezeršek, izvršni vodja kuhinj in strateških projektov pri Jezeršek, Kreativna kulinarična doživetja. »Največji izziv opažamo na dogodkih, ko delamo catering. Hrane na dogodku ne sme zmanjkati, kar pomeni, da vedno ostane. Pri nekaterih dogodkih sedaj že uporabljamo strojno napovedovanje, ki temelji na preteklih podatkih o uporabi surovin, porabi hrane, odpadkih ter na aktualnih dejavnikih, kot so situacija dogodka, vreme in drugi parametri. Na ta način ocenimo, koliko hrane potrebujemo. Za primer – na Odprti kuhni zdaj zavržemo manj kot deset porcij šmorna, medtem ko smo pred uvedbo te tehnologije vsakokrat zavrgli med 25 in 30 % šmorna,« pojasnjuje. 

Pri blagovni znamki Pletenine Draž je trajnost prisotna že od vsega začetka. »Včasih ni bilo vprašanja, ali boš oblačilo naredil za dalj časa ali zgolj za eno sezono,« poudarja Urška Draž. In dodaja, da se vse začne z dobrim materialom, ki omogoča kvaliteto in dolgo življenjsko dobo izdelkov. 

Tudi Jocelyn Blériot, izvršni vodja oddelka za politiko in institucije v Ellen MacArthur Foundation, se je navezal na pomembnost vhodnih surovin in dodal širši kontekst. »Pomembna je trajnostnost samih materialov in vhodnih surovin, ki jih uporabljamo za oblikovanje produktov. Le tako lahko zagotovimo, da bodo tudi končni izdelki trajnostni in obstojni,« je poudaril. Ob tem je izpostavil, da krožno gospodarstvo ni le upravljanje z odpadki: »Pomembno je, da premislimo, katere izdelke in v kakšnih količinah dajemo na trg. Večji poudarek moramo nameniti kroženju vrednosti komponent ter ohranjanju njihove najvišje vrednosti skozi čas.« 

Širši pogled na trajnost: več poti, en cilj 

Trajnostna preobrazba zahteva razmislek o materialih in procesih, a pomembno je tudi, da se ne omejujemo zgolj na eno samo rešitev. »Pogosto trajnost in zeleni prehod enačimo z elektrifikacijo. Vendar elektrifikacija ni edina pot do zmanjšanja ogljičnega odtisa. Odtis bi verjetno bil manjši, če bi bilo manj vozil na cesti, vendar pa elektrifikacija v kombinaciji s tem predstavlja "win-win" rešitev,« izpostavlja Gregor Mauko, direktor podjetja Toyota Slovenija.

Da je za uspešno trajnostno preobrazbo potrebno pogledati širši kontekst, izpostavlja tudi Kristian Lipovac, pooblaščenec za okolje v podjetju Talum, kjer so predvsem zaradi ukinitve primarne proizvodnje aluminija v Sloveniji, svoj ogljični odtis v obsegu 1 in 2 zmanjšali skoraj na nič. »Ogljični odtis aluminija, proizvedenega v Evropi, znaša zgolj tretjino ogljičnega odtisa aluminija, proizvedenega na Kitajskem. Da bi izkoristili to prednost, potrebujemo učinkovito industrijsko strategijo, ki bo spodbujala investicije znotraj Evrope, konkurenčno mednarodno okolje, zanesljivo oskrbo z odpadnim aluminijem v EU ter prehod na krožno gospodarstvo in zeleno transformacijo,« izpostavlja Lipovac.

Ob tem opozarja na potencial aluminija kot ključnega materiala za zeleni prehod. »Do leta 2040 bi se lahko potrebe po aluminiju povečale za 30 %, predvsem zaradi tehnologij, povezanih z zelenim prehodom. Reciklirani aluminij, ki je prevoden, odporen in okolju prijazen, ima ključno vlogo pri proizvodnji tehnologij za trajnostno prihodnost,« dodaja Lipovac.
Uspešna trajnostna preobrazba tako zahteva preplet različnih rešitev, širši pogled na materiale in procese ter strateški pristop k spodbujanju krožnega gospodarstva.

Trajnostno poročanje – obveza in priložnost za rast

Trajnostno poročanje postaja vse pomembnejši del poslovanja, ki na eni strani služi kot povod za uvajanje novih procesov in poslovnih modelov ter na drugi strani omogoča učinkovito analizo že vpeljanih trajnostnih sprememb. Z uvedbo direktive CSRD, ki je začela veljati januarja 2023, se obseg podjetij, zavezanih k nefinančnemu poročanju, znatno širi. »CSRD podjetja posredno usmerja, kako integrirati trajnost v strategijo, upravljanje in konkretna dejanja,« pojasnjuje Louise Koch, višja direktorica in vodja trajnosti za skupino Grundfos. »Poročila nam omogočajo, da spremljamo, kako nam gre, kaj počnemo dobro in kje imamo priložnosti. Pomagajo nam razumeti stanje in podatke ter jih povezati z dejanskim delovanjem,« še dodaja.

Kljub temu pa nova zakonodaja podjetjem prinaša tudi številne izzive. Nina Kelemen, vodja trajnostnega razvoja v Zavarovalnici Triglav, poudarja, da so prilagoditve neizogibne tudi za izkušena podjetja. »Že zadnjih 16 let pripravljamo trajnostno poročilo v sklopu našega letnega poročila. Prinaša pa direktiva CSRD tudi za nas nove načine merjenja in podatke,« izpostavlja Nina Kelemen. 

Za podjetja, ki so šele na začetku svoje trajnostne poti, je ključna strateška uporaba podatkov. Lela Melon, direktorica magistrskega študija evropskega in globalnega prava na Univerziteti Pompeu Fabra Barcelona, opozarja, da se mnogi zataknejo že pri zbiranju in obdelavi podatkov. »Zakonodaja ni le splošni smerokaz, temveč vključuje tudi zelo kompleksne in podrobne zahteve, ki so prinesle nove postopke in birokracijo v podjetja, pa tudi nova znanja. Včasih pa se ti postopki ne vključijo v strateški okvir podjetja. Pogosto se zataknemo pri zbiranju podatkov in njihovi obdelavi, vendar bi to moralo biti le prvi korak k uvedbi konkretnih sprememb. Manjka nam prehod k strateški uporabi podatkov, ki bi omogočil korak naprej,« poudarja. 

Zmanjšanje emisij v obsegu 3: brez dialoga in sodelovanja ne gre 

Pri trajnostnem poročanju in preobrazbi so največji izzivi pogosto povezani z dobavno verigo, kjer emisije obsega 3 predstavljajo najtežji del za obvladovanje. »Naši dobavitelji se pogosto soočajo z izzivom zagotavljanja podatkov – nekateri jih sploh nimajo, drugi pa jih ne želijo deliti, saj trenutno k temu niso zakonsko zavezani. Poleg tega trg vse bolj omejuje kupce pri postavljanju zahtev dobaviteljem, kar pomeni, da pogosto nimamo dostopa do vseh potrebnih informacij. Imamo pa v podjetju Hisense zelo različen nabor dobaviteljev –  sodelujemo namreč z več kot 700 dobavitelji – od tistih, ki trajnosti ali pomena ogljičnega odtisa še ne razumejo, do zelo naprednih, od katerih se tudi sami učimo,« pojasnjuje Urška Butolen, vodja oddelka za korporativno trajnostno upravljanje pri Hisense Europe.

Podobne izzive opažajo tudi v drugih panogah. Tea Pestotnik Prebeg, direktorica sektorja za kakovost in trajnost v hotelski verigi Valamar, poudarja: »Težko je dobiti podatke o emisijah in trajnostnih prizadevanjih od vseh dobaviteljev in poslovnih partnerjev iz dobavne verige. To je res eden največjih izzivov; kako navdušiti dobavitelje, da se nam pridružijo na vlaku trajnosti in upoštevajo vse ESG parametre.«

V podjetju Lidl Slovenija, kjer največji ogljični odtis izvira prav iz obsega 3, so razvili proaktiven pristop. »Sodelovanje z dobavitelji je za nas ključno. Aktivno jih izobražujemo in gradimo odnose. Pripravili smo tudi Podnebno akademijo za dobavitelje, kjer smo jih opolnomočili, da si tudi sami postavijo podnebne cilje,« pojasnjuje Samo Pergar, vodja trajnosti v nabavi pri Lidl Slovenija.
V primerih, ko dobavitelji ne želijo sodelovati, so potrebni premišljeni koraki. »V primeru, da dobavitelji ne želijo ali nimajo kapacitet sodelovati z nami pri naših prizadevanjih na področju trajnosti ne moremo narediti veliko, kot da se z njimi pogovarjamo in gradimo skupnost. Komunikacija je na tem področju ključna. Vprašanje pa je, kaj bomo naredili v naslednjem koraku, ko ugotovimo, da imamo na tem področju težavo. Ali bomo oblikovali nove korake, zahteve, politike in pogodbene klavzule za nove dobavitelje?« izpostavlja Iris Pensa, odvetnica in partnerica pri Jadek & Pensa. 

Razkorak med zavezami in dejanji: kako zapolniti praznino?

Kristian R. Andersen, soustanovitelj podjetja Position Green, se pri svojem delu ukvarja predvsem z analizo, kako vodilna podjetja v Evropi in Skandinaviji pristopajo k uskladitvi z ESRS standardi. Pripravili so analizo 400 ESG poročil za leto 2023 podjetji iz Skandinavije in Evrope in pri tem ugotovili, da »se večina podjetij trdno zaveže k neto ničelnim emisijam in Pariškemu sporazumu, vendar le redko v svojih poročilih razkrijejo, koliko sredstev bodo dejansko namenili temu prehodu. Samo tretjina evropskih podjetij, vključenih v našo analizo, je razkrila višino sredstev, ki jih namenjajo ali jih bodo namenili temu področju. Podoben trend opažamo tudi pri ESG merilih za izbiro dobaviteljev – čeprav merila obstajajo, le redko vidimo, da bi jih podjetja v poročilih dosledno spremljala,« pojasnjuje Andersen. 

Takšen razkorak ne ogroža le transparentnosti, temveč tudi dolgoročno uspešnost podjetij. »ESG poročanje ima vrednost le, če je koristno za sprejemanje odločitev in prispeva k izboljšanju trajnostne uspešnosti podjetij,« še izpostavlja. 

Teodor Prosen, vodja trajnostnega poslovanja in poslovne odličnosti pri Telekomu Slovenije, na drugi strani dodaja še eno ključno perspektivo: »Opažam izziv na področju podatkov o produktih, ki vstopajo v naše delo. Po direktivi CSRD bo potrebno razširiti podatke s tistimi, ki trenutno niso na voljo. Če zakonodaja to zahteva, bomo potrebovali tudi ustrezno podatkovno bazo. Pri nakupu komercialnih baz podatkov pa se vedno pojavi vprašanje – ali so podatki resnično točni in ali so dejansko uporabni za naše potrebe. Stroški pa vseeno nastajajo. Ne smemo pozabiti, da je osnovni cilj podjetij ustvarjanje dodane vrednosti. Če se osredotočimo le na poročanje, bomo sicer zelo dobro poročali, ne bomo pa imeli dovolj sredstev in kapacitet, da bi bili dejansko konkurenčni na globalnem trgu.«

Razkorak med cilji in realizacijo tako kliče po bolj premišljenem pristopu – usklajevanju strateških zavez z merljivimi ukrepi in integracijo trajnosti v poslovne modele, ki omogočajo tako uspešnost kot odgovornost
.
Kako torej nasloviti izzive trajnosti v prihodnosti?

»Dejstvo je, da smo že konkretno vstopili v obdobje korenitih sprememb v svetovni ekonomiji in družbeni ureditvi,« poudarja Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. »Odpraviti moramo inovacijski zaostanek Evrope – ta je očiten in je ključni razlog evropskega zaostanka. Pripraviti moramo skupen načrt razogljičenja in konkurenčnosti, saj eno brez drugega ni mogoče. Hkrati pa moramo odpraviti strateške odvisnosti in povečati gospodarsko varnost Evrope,« dodaja.

»Ključno je, da okrepimo delovno silo in njihove kompetence, za kar potrebujemo sistemski pristop, s pravimi orodji, miselnostjo, kreativnostjo in inovativnostjo. Le tako lahko trajnostni prehod tudi dosežemo,« je pri tem izpostavila Ana Struna Bregar, izvršna direktorica CER. Ob tem je pomembno, da se zavedamo, da »trajnosti ni potrebno odkrivati na novo. Pri trajnosti je pomembno izhajati iz tega, kar že vemo in počnemo, ter na tem mestu razmisliti, kje imamo največji vpliv, da naredimo konkretne premike,« je med drugim izpostavila Urška Butolen, vodja oddelka za korporativno trajnostno upravljanje v Hisense Europe. 

Za mnoge se trajnost na začetku morda zdi kot breme, a lahko hitro postane prednost, pravi Miha Mermal, izvršni direktor za marketing in trajnostni razvoj v BTC. »Ko trajnost začnemo dojemati kot priložnost, ko prepoznavamo učinke naših mikro korakov, se ta postopoma vplete v vse vidike podjetja.«  
»Trajnost je lahko velik izziv, ki se zdi preobsežen in nad katerim nimamo popolne kontrole. Res je, da imamo občutek, da je vse preveč kompleksno. Vendar pa vidimo tudi, da ponuja številne priložnosti, predvsem v partnerstvu in sodelovanju. Včasih so glasovi različni, vendar ko je vizija jasna, lahko krenemo v pravo smer,« optimistično poudarja Tanja Subotić Levanič, direktorica korporativnih odnosov v Pivovarni Laško Union. »Kar se tiče stroškov vlaganja v trajnost, bi zelo na hitro lahko rekli, da se ne izplača. Vendar, če bomo živeli samo na tak način, nas na koncu enostavno ne bo več. Pri trajnosti je res ključna dolgoročna vizija, poslanstvo in pogled naprej. Mali podjetjem bi lahko pomagalo tudi, če bi država k temu pristopila bolj sistemsko – morda, da pri res trajnostnih produktih in izdelkih zniža davek,« dodaja Urška Draž, lastnica blagovne znamke Pletenine Draž.

»Ne smemo se bati. Slovenija ima znanje in zgodovinsko se je vedno pogumno soočala z izzivi. Verjamem, da lahko to znanje izkoristimo tudi pri reševanju novih izzivov na področju trajnosti, s katerimi se trenutno soočamo,« optimistično poudarja Matevž Fazarinc, generalni direktor Steklarne Hrastnik, kjer aktivno vlagajo v izpolnitev načrtov, da postanejo ena najbolj trajnostnih steklarn. 

Z navdihujočimi razpravami in praktičnimi vpogledi je 3. Konferenca trajnostnega menedžmenta le še utrdila svojo vlogo osrednjega dogodeka za trajnostni razvoj v Sloveniji. Iz srca se zahvaljujemo vsem udeležencem in govorcem ter zlasti podpornikom BTC, Lidl Slovenija, OTP banka, SID banka, Telekom Slovenije, Triglav, Trimo, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in Slovenenski podjetniški sklad.