Vaše podjetje si aktivno prizadeva na področju trajnosti. Pridružili ste se CER, aktivno sodelujete pri prenosih znanja, mreženju in širitvah dobrih praks, šli ste tudi skozi Green Star in pridobili Green Star certifikat. Kaj vas žene v bolj trajnostno poslovanje? Zaznavate zahteve od kupcev, ste morda člen v dobavni verigi, ali kaj drugega?
V prvi vrsti zavest, želja in naše vrednote. Sedež, proizvodnja in večina drugih prostorov je v Žireh. Žiri so kraj v dolini obdanimi z zelenimi hribi in gozdovi, streljaj stran od proizvodnje oken teče Poljanska Sora. Ljudje so pripadni in z veliko mero zdrave kmečke pameti. M Sora je najtesneje povezana s krajem in širšo lokalno skupnostjo. Lokalna skupnost, ljudje in narava so del nas in mi smo del tega. Poleg tega je lastniška struktura M Sore takšna, da je povezanost in pripadnost nekaj vsakdanjega. Trenutno ima M Sora 146 malih delničarjev, vseh članov zadruge, z lastniškim deležem do 5 % in KGZ M Sora, ki je 20 % lastnik M Sore d.d.
Na drugi strani pa nas v sistematičen pristop k trajnosti ženejo prihajajoče spremembe in direktive na področju trajnostnega poročanja. Kot večkrat izpostavim – zavest M Sore je zelo trajnostno naravnana, na sistemu pa moramo narediti še marsikaj. Prvi korak k bolj sistematičnemu pristopu je bil prav certifikat Green Star, s katerim smo si nalili čistega vina in za leto 2021 ocenili naše trajnostno delovanje. Rezultat je bil pod predvidevanji, a smo hvaležni za to izkušnjo. Od tu je pot precej bolj jasna.
ESG so tri črke, ki jih je leto nazaj redkokdo prepoznal, danes pa jih slišimo na vsakem koraku. Kako M Sora razume zahteve ESG in kako se loteva integracije ESG smernic v svoje poslovanje?
Trajnost razumemo v kontekstu ESG. Ta kratica nam je v resnici pomagala razširiti naše dojemanje trajnosti in jo tudi strukturirala.
Najaktualnejša aktivnost na področju okolja (Environment) je zaključen prvi izračun ogljičnega odtisa (Scope 1 in 2) za enoto Mizarstvo za leto 2022. Ta predstavlja izhodišče za zniževanje ogljičnega odtisa, od tu pa nadaljujemo na druge dele podjetja. Veliko se ukvarjamo z odpadki in ostanki, naši razvojni projekti so vsi naravnani v smer trajnostnih inovacij, krožnega gospodarstva in krožnih poslovnih modelov. Optimiziramo procese v proizvodnji. S temi in nekaj drugimi ukrepi smo porabo električne energije v prvih štirih mesecih tega leta znižali za 10 % v primerjavi z lani v enakem obdobju.
Na področju družbe (Social) že leta merimo zavzetost zaposlenih. Zadnja ocena zavzetosti zaposlenih je najvišja odkar jo merimo. Seveda pa niso meritve zato, da bi se z ocenami kitili. Ocene nam omogočajo, da se usmerimo v tista področja, kjer smo še šibki. V 2022 smo začeli z intenzivnim vlaganjem v razvoj vodij in vodenja. To prakso nadaljujemo naprej in jo širimo na večje število naših vodij. Podrobneje spremljamo bolniške odsotnosti in naslavljamo vzroke za njih.
Na področju upravljanja (Governance) pa je velik poudarek na sistematiziranju pristojnosti in odgovornosti zaposlenih, letos bomo pripravili prvo trajnostno poročilo, ki pa bo še zelo osnovno. Korak za korakom.
Večkrat smo vas že slišali omeniti, da imate v M Sora izredno vodstvo. Kako pomembna je za vas podpora najvišjega nivoja organizacije pri procesu zelene transformacije podjetja?
To drži. Podpora vodstva v M Sori je, in brez podpore je kakršnokoli transformacijo, ne samo zeleno, težko izvajati. Smo pa v M Sori v obdobju menjave generacij na najvišjih vodstvenih položajih. Nekaj spremembe je že bilo, nekaj jih bo še v naslednjih letih. Vodstvena ekipa bo mlada in verjamem, da bo podpora trajnostnim spremembam še na višji ravni.
Razogljičenje vseh panog, sektorjev, družbe je istočasno največji in nanjujnejši izziv našega časa, po drugi strani pa je tematika tako nova in hitro se razvijajoča, da se zdi, da se vsi sproti učimo. Kako se M SORA sooča s tem paradoksom in kako skuša ostati v koraku z najnaprednejšimi idejami o trajnostnem poslovanju?
Vsekakor se strinjam, da se vsi sproti učimo, predvsem pa eden od drugega. Stalno se pogovarjamo, spremljamo kako in kaj počnejo drugi, si izmenjujemo izkušnje in znanja, iščemo rešitve, sodelujemo z raziskovalci … Morda je to za koga naporno, zame osebno je takšen način super, ker imam občutek, da smo del nečesa novega. Bolj sprejemljive so tudi napake, ki jih vsi delamo. Ne glede na veliko govora o trajnosti, je krog ljudi v Sloveniji še vedno omejen na razširjeno skupino entuziastov, ki pa ima dobre, iskrene in resne namene. Pred kratkim sem bil na dogodku o ESG, kjer smo predstavljali dobre prakse in izkušnje. Moderatorka Edita Krajnović je slikovito ponazorila trajnost s citatom Joea Romma: »Trajnost je kot najstniški seks. Četudi vsi pravijo, da to počnejo, jih dejansko zelo malo – in še tisti slabo.« S to analogijo se zelo strinjam.
Ali imate kakšen nasvet za podjetja, ki se šele prebujajo na področju trajnosti in ne vedo, kje bi začela?
Preprosto. Začnite pri osnovah, ne vse naenkrat in korak za korakom. Za nasvet vprašajte tiste, ki se s tem že ukvarjajo, se mrežite in povezujte, predvsem pa merite. Predvidevanje je mati napačnih odločitev in brez merjenja je lahko teh veliko.