Doseči podnebno nevtralnost do leta 2050, spodbuditi gospodarstvo z zelenimi tehnologijami, ustvariti trajnostno industrijo in promet ter zmanjšati onesnaževanje, so ključne postavke evropskega zelenega dogovora, ki ga mora izpeljati in doseči tudi Slovenija. Tokratni Zeleni zajtrk, na katerem smo gostili tako predstavnike gospodarstva kot mest, je bil namenjen pogovoru o sodelovanju med ključnimi deležniki za doseganje teh ciljev.

Mesta in mestna središča predstavljajo 70 % svetovnih emisij in so dom več kot 75 % državljanom Evropske unije. V Sloveniji je stanje sicer nekoliko drugačno, v mestih živi približno polovica vseh prebivalcev Slovenije.  Napovedi Združenih narodov za Slovenijo pa kažejo, da se bo delež ljudi, ki živijo v mestih, do leta 2050 povečal na 68 %. Mesta, tako v Sloveniji kot drugje po svetu, predstavljajo pomembna središča gospodarske dejavnostni, ustvarjanja znanja, inovacij in novih tehnologij. Hkrati pa so med najbolj obremenjenimi deli države, saj se v mestih kopičita tako industrija kot promet. 

Janković: Z razvojem železniške infrastrukture zamujamo že trideset let
Spreminjanje zavesti ljudi in uvajanje trajnostne mobilnosti sta pomembna izziva, s katerima se soočajo slovenska mesta. V mestih namreč dela več kot 90 % vseh delovno aktivnih Slovencev, kar pa pomeni veliko prometno obremenitev tako na mestne vpadnice kot promet znotraj mesta, opozarjajo župani. »Ko imaš kvalitetna delovna mesta, pomeni, da si zaželeno okolje. Seveda si tega želimo. Vendar to generira tudi izzive in prilagajanja. In tukaj je nujno sodelovanje s podjetji in tudi državo, vsaj kar se tiče mobilnosti,« je izpostavil novomeški župan Gregor Macedoni. 
»Zavedati se moramo, da smo tranzitna država, mi pa imamo težave s prometom. Avtomobili na naših cestah vsak dan stojijo. Razvoj železniškega omrežja je nujen, prenajem. Zamujamo pravzaprav že trideset let,« je bil oster Zoran Janković, župan Ljubljane. Pozivi po razvoju železniškega omrežja, ki bi bil smiselno umeščen v prostor, tako da povezuje glavne prometne vpadnice in avtoceste, je bilo slišati tudi s strani gospodarstva. »Potrebno se je vprašati, kako želimo, da mobilnost in promet v Sloveniji izgledata čez 50 let. Kako bo potekal premik ljudi in tovora?« se sprašuje Marjan Beltram iz Nomaga, kjer se sistemsko ukvarjajo z načrtovanjem in razvojem trajnostne mobilnosti. 

Pozivi po državni strategiji so bili številčni 
»Zelo pomembno je, da se na državni ravni sprejme nek načrt ali strategijo. Če se usmeritve in dana politika menjujejo z vsako vlado ali še hitreje, to ne more imeti dolgoročnega učinka,« je poudaril Marko Lukić, iz podjetja Lumar IG. »Svet se vrti izjemno hitro. Priča smo nenehnemu razvoju, pa tudi vse pogostejšim krizam. Naši zakoni, priporočila in uredbe, pa enostavno ne sledijo razvoju in poteku dogodkov. Potrebujemo konkretna izhodišča, kaj so strateške usmeritve Slovenije,« dodaja Jan Jazbec iz podjetja Corwin Slovenija. 
Pomanjkanje državne strategije, ki bi ji sledili tudi župani 212 slovenskih občin, opažajo tudi župani. »Potrebujemo večji strateški razmislek, kam država gre. Maribor je približno 15 kilometrov stran od pete najbolj razvite regije v Evropi. Lahko si predstavljate, kakšen vpliv ima njihova moč na beg možganov in odhod delovne sile,« poudarja Saša Arsenovič, župan Maribora. 

Pomanjkanje strategije se kaže tudi na področju trajnostne gradnje 
»Slovenska industrija montažnih hiš je najboljša na svetu, ampak to lažje dokazujemo v tujini kot doma. Namesto da bi javna oziroma državna gradnja predstavljala vzor, ta vedno sledi. Privatni investitorji, ki dajejo denar iz lastnega žepa, trajnosti dajejo večji poudarek od javnih investitorjev,« poudarja Lukić. 
Podoben trend opaža tudi Jan Jazbec. Več povpraševanja po njihovih projektih in zelenih trajnostnih pisarnah namreč izražajo tuje multinacionalke in ne domača podjetja. »Večje povpraševanje opažamo pri progresivno naravnanih podjetjih, ki se zavedajo, da jih v bližnji in daljni prihodnosti čakajo fiksni in variabilni stroški z naslova trajnostnega poročanja,« pojasnjuje. Zato se ta lažje odločajo za dražje, vendar bolj zelene in čistejše gradnje. »Zavedati se moramo, da najnižja gradbena cena ne pomeni nujno najnižjih življenjskih stroškov. Objekte gradimo za vsaj 50 let ali več. To bi bilo treba nujno upoštevati pri vseh javnih naročilih,« še dodaja Lukić iz podjetja Lumar IG. 

Poenostavitev procesov in več strokovnega znanja 
Sodelovanje med podjetniki in občinami je zgledno, pravijo sodelujoči gospodarstveniki na okrogli mizi. Si pa tako podjetniki kot župani želijo še več sodelovanja z državo, predvsem pa poenostavitve določenih postopkov in birokratskih ovir s strani države. »Težava je, da želimo biti včasih preveč uradniški, vsebinsko pa ne vemo čisto točno, kaj želimo. Seveda morajo biti projekti izpeljani po pravilih, vendar ni to vse, kar je pomembno,« poudarja Matic Grobelšek iz podjetja A1 Slovenija. 

Sodeč po besedah ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik se tudi na tem področju nekaj dogaja. »Eden ključnih izzivov zelenega javnega naročanja je pomanjkanje znanja in kompetenc javnih naročnikov, zato smo v sklopu projekta Care for Climate pripravili sklop izobraževanj za dvig kompetenc vseh udeležencev javnega naročanja,« pojasnjuje Hovnikova. 

Zeleni prehod bomo dosegli s sodelovanjem vseh deležnikov in z dvigom zavesti med ljudmi
Sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem, državljani in akademskim svetom je nujen predpogoj za redefiniranje in preoblikovanje mestnih sistemov. Za ustvarjanje regenerativnih mest, ki upoštevajo podnebna tveganja, vzorce mobilnosti, demografske spremembe in gospodarske trende, poudarja Torben Klitgaard, CEO Danskega povezovalnega središča za trajnostno urbanizacijo BLOXHUB. Pri tem pa lahko pomembno vlogo odigrajo tudi podatki, ki so na voljo. Matic Grobelšek iz podjetja A1 Slovenija namreč pojasnjuje, da mesta premalo izkoriščajo podatke o prometnih tokovih in navadah ljudi. »Ali smo spremenili dnevne rede avtobusov in vlakov, da se lahko gremo trajnostno mobilnost? Smo preverili, kdaj ljudje migrirajo na pot v službo? Kdaj v Ljubljano pridejo ljudje iz Kranja? Kdaj se pripeljejo iz Štajerske?« Vse to so neizkoriščene možnosti optimizacije in razvoja. Pametna mesta namreč niso le senzorji, ampak predvsem pametno upravljanje, še dodaja Grobelšek. 

Nekaj idej in primerov dobrih praks, kako urediti pametna mesta in v mestih doseči podnebno nevtralnost je na Zelenem zajtrku med drugim predstavila tudi Jacobine de Zwaan iz Nizozemske podjetniške agencije. »Dve super orodji za vse tiste, ki si želijo oblikovati pametna in ogljično nevtralna mesta, sta zagotovo platformi Covenant of Mayors (Evropska konvencija županov) in NetZeroCities,« predlaga de Zwaanova. Evropska konvencija županov namreč združuje lokalne oblasti, ki so se prostovoljno zavezala k doseganju in preseganju podnebnih energetskih ciljev. NetZeroCities pa pomaga državam pri njihovih prizadevanjih za doseganje podnebne nevtralnosti. Projekt podpira misijo EU '100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030', kamor so vključena tudi tri slovenska mesta – Ljubljana, Kranj in Velenje. 

Prihodnost je zelena
Trajnostne politike je potrebno oblikovati od spodaj navzgor, poudarja Macedoni. Brez regij, mest in vasi ne bo trajnostnih zgodb. »Smo dovolj majhni, da bi lahko s pametno strategijo zelo hitro spremenili stvari in uresničili zeleni prehod. Imamo možnost, da postanemo vzročen primer zelenega prehoda v Evropi, je optimističen Jan Jazbec.  Marko Lukić pri tem poudarja še vidik solidarnosti, brez katerega zeleni prehod za vse enostavno ne bo mogoč. »Pri zelenem prehodu je zelo pomembno, da ne pustimo zadaj tistih, ki si zelenega prehoda iz objektivnih razlogov ne morejo privoščiti. V družbi potrebujemo konsenz, da bo zeleni prehod res prehod in ne revolucija v tistem slabem smislu.«

Glede na podatke, ki jih je pred dnevi predstavil Eurostat, smo sicer na dobri poti k zelenemu prehodu. Podatki za zadnje četrtletje leta 2022 namreč kažejo, da so se izpusti toplogrednih plinov v EU znižali za štiri odstotke v primerjavi z enakim obdobjem predlani. Največji padec izpustov pa je s 15,9 odstotka zabeležila ravno Slovenija.