Z zavedanjem, da ciljev zelenega prehoda brez aktivnega sodelovanja gospodarstva, ki bo dejansko izvajalo ukrepe in nove zakonodajne omejitve in spodbude, ne bomo dosegli, so sodelujoči na posvetu poudarili, da je pri posodabljanju Nacionalnega energetskega podnebnega načrta Republike Slovenije (NEPN) treba v čim večji meri izkoristi znanje, izkušnje in ambicije gospodarstva pri premagovanju izzivov na poti do podnebne nevtralnosti.

Pozdravne nagovore sta izvedla predsednik Državnega sveta Marko Lotrič in izvršna direktorica CER Partnerstva za trajnostno gospodarstvo, Ana Struna Bregar. S prispevki so sodelovali državni sekretar Ministrstvo za okolje podnebje in energijo Uroš Vajgl, vodja Centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Štefan, mag. Stane Merše, vodja oddelka za promet na PNZ, d.o.o., Gregor Pretnar, pomočnik direktorice Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), Klemen Gostič, vodja poslovnega upravljanja pri Porsche Slovenija, Slavko Ažman, soustanovitelj GoOpti, Tomaž Lorenzetti, sekretarka Sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Natalija Repanšek, marketing & PR direktor pri Knauf Insulation, Barbara Hafner, in vodja marketing in PR AquafilSLO, Tina Mavrič. Posvet sta povezovala državni svetnik Leopold Pogačar in Ana Struna Bregar.

Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je v nagovoru spomnil, da sta sprejetje posodobljenega NEPN in njegova predložitev Evropski komisiji pogoj za dostopnost do črpanja kohezijskih sredstev v novem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027. Nadalje je poudaril, da slovensko gospodarstvo od odločevalcev pričakuje ambicioznost, ki je ključna, da le-to ne izgubi svoje konkurenčnosti. Cilji in ukrepi morajo biti konkretni in stvarni ter merljivi in podprti z mejniki na letni ravni in nosilci odgovornosti, temeljiti morajo na realnih ekonomskih in okoljskih kazalcih ter upoštevati zmožnosti in sposobnosti gospodarstva in družbe na uvajanje sprememb. »Prav tako je izredno pomembna transparentnost, ki je temelj zaupanja,« je poudaril in dodal: »Čeprav je pravičnost zelenega prehoda že opredeljena v Evropskem zelenem dogovoru, mora biti dodatno jasno opredeljena tudi v NEPN, ki mora vsebovati konkretne ukrepe za preprečevanje energetske in mobilnostne revščine«. Pozval je k pozitivni naravnanosti in sofinanciranju ukrepov zelenega prehoda »s finančnimi spodbudami in ne s kaznovalno politiko in novimi fiskalnimi obremenitvami«.

»Pomembno je, da je država drugim za zgled, zato mora zastavljene cilje pravočasno dosegati ter zagotoviti kritično infrastrukturo za zeleni prehod. Še posebej pa mora dosledno upoštevati zelene kriterije pri svojih naložbah in okrepiti zeleno javno naročanje,« je še izpostavil.

Ana Struna Bregar, izvršna direktorica CER Partnerstva je poudarila, da je za uspešni zeleni prehod bistveno sodelovanje različnih deležnikov, in da je današnji posvet primer dobre prakse sodelovanja. V imenu CER je navedla, da si želijo da bi bili načini doseganja zastavljenih ambicij in ciljev NEPN še bolj jasno opredeljeni, posamezni koraki in mejniki pa bolj kvantificirani. V gospodarstvu si namreč želijo, da bi bil zeleni prehod še bolj jasno definiran, da bi bolje razumeli kakšne spremembe se nam obetajo, in da bi lažje načrtovali dolgoročne investicije ter strategije. Poudarila je: »Za nas sta stabilnost in jasnost poslovnega okolja izjemnega pomena, vsaj na področjih na katere imamo sami kot družba vpliv.«

Uroš Vajgl, državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, poudaril "Ministrstvo  si prizadeva za čim večjo okrepitev ambicioznosti energetske in podnebne politike Slovenije do leta 2030. Pri tem bo eden največjih izzivov za Slovenijo področje prometa, predvsem trajnostne mobilnosti, kateri je treba posvečati več pozornosti in sredstev. Poleg priprave posodobitve NEPN ministrstvo intenzivno pripravlja osnutek Podnebnega zakona, s katerim bomo po vzoru številnih evropskih držav tudi na zakonski ravni postavili okvir za ustrezno izvajanje podnebnih politik in ukrepov."

Mag. Stane Merše, vodja konzorcija NEPN, ki strokovno podpira proces posodobitve NEPN, je izpostavil "Učinkovita podpora zelenemu tehnološkemu prehodu v vseh sektorjih ključna prioriteta posodobitve NEPN. Na področju prometa se soočamo z več izzivi. Zahtevni cilji po zmanjšanju emisij iz prometa zahtevajo razvoj in oblikovanje ukrepov, ki ne bodo samo učinkoviti pri zmanjšanju emisij, temveč bodo tudi širše okoljsko, prostorsko, finančno, družbeno in na koncu tudi politično sprejemljivi. Noben kompromis ni idealen, vseeno pa ocenjujemo, da so predlagani ukrepi ambiciozni in realni ter učinkoviti in izvedljivi. Za njihov širši družbeni in politični konsenz pa je zagotavljanje pravičnega prehoda eden ključnih dejavnikov. Prehod na trajnostne prenove stavb, tj. prenove, ki rezultirajo v energetsko učinkovitih, varnih in okolju prijaznih stavbah, je ključna usmeritev prenove NEPN. Cilj je, da Slovenija postane prepoznavna na področju trajnostne gradnje in prenove stavb ter da sektor stavb z opuščanjem fosilnih goriv postane čim prej samooskrben, kar je strateškega pomena."

Na posvetu so se člani CER dotaknili prometa, zgradb in krožnega gospodarstva. Izpostavili so potrebo po opredelitvi ciljev za e-mobilnost, nujo po učinkovitem javnem potniškem prometu, podporo dinamičnim prevozom ter sopotništvu ter spodbujanju trajnostnega transporta. Obravnavali so tudi dobre prakse za učinkovito zmanjšanje porabe energije v stavbah in iskali odgovore na vprašanje, kakšno okolje potrebuje krožno gospodarstvo.  V svojih zaključkih in priporočilih za NEPN so izpostavili, da je ključno povečati vključenost strokovnjakov iz gospodarstva pri oblikovanju in spremljanju izvajanja strateških dokumentov za zeleni prehod. Hkrati je nujno vzpostaviti dolgoročno in predvidljivo politiko spodbud ter pospešiti sprejemanje zakonodajnih in nefinančnih ukrepov, ki bodo omogočili učinkovito izvajanje trajnostnih strategij.

V sektorju prometa se priporoča uvedba ukrepov za nadgradnjo regijskih strateških dokumentov povezanih s prostorskim in prometnim načrtovanjem, spodbujanje mobilnostnih načrtov ter učinkovit javni potniški promet. Definiranje konkretnih ciljev za elektrifikacijo osebnega motornega prometa po posameznih letih, ki bo omogočilo spremljanje učinkovitosti ukrepov in morebitno prilagajanje. Spodbujanje dinamičnih prevozov in sopotništva, ki lahko pripomore k razbremenitvi prometnega sistema. Ključno je tudi usklajevanje sektorja cestnih prevoznikov z drugimi deležniki, vključno z infrastrukturo, energetiko, izobraževanjem in finančnimi spodbudami. Zagovarja se pozitiven pristop spodbud namesto sankcij za prehod na trajnostno mobilnost.

Na področju zgradb je izpostavljeno pravilo »Energetska učinkovitost na prvem mestu«, ki bi določilo prioritete za ukrepe energetske učinkovitosti, sledijo pa jim ukrepi obnovljivih virov energije. Konkretna opredelitev instrumentov za dosego ciljev NEPN za področje stavb bo zagotovila jasnost in usmeritev. Hkrati se priporoča pregled finančnih mehanizmov, kot so EU skladi in Eko sklad, za hitrejše doseganje ciljev NEPN ter raziskovanje in uvedba novih motivacijskih mehanizmov, kot so energetska izkaznica in davčne olajšave, za pospešitev izvajanja ukrepov za energetsko učinkovitost. Dodatne ali višje spodbude za celovite ukrepe in prenove stavb pa bodo dodatno spodbudile trajnostne prakse, oz. energijsko učinkovite in zdrave stavbe.

V smeri krožnega gospodarstva se priporoča uvedba učinkovitih finančnih spodbud za proizvodnjo, ki zmanjšuje emisije toplogrednih plinov, z osredotočenostjo na implementacijo krožnih rešitev. Povezovanje spodbud za recikliranje neposredno z dejansko količino recikliranega materiala bo spodbudilo trajnostno ravnanje z viri in zmanjšanje odpadkov, kar je ključno za vzpostavitev krožnega gospodarstva.

 

Klemen Gostič, svetovalec direktorice za kohezijsko politiko Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), je na posvetu v imenu agencije izpostavil potrebo po nadaljevanju in nadgradnji procesa priprave regijskih strateških dokumentov povezanega prostorskega in prometnega načrtovanja (Regionalni prostorski plan), kar bi dolgoročno zmanjšalo potrebo po mobilnosti ter vplivalo na ogljični odtis v prometnem sektorju. Poudaril je spodbujanje oblikovanja trajnostnih mobilnostnih načrtov za podjetja in ustanove, ki bi aktivno promovirali uporabo javnega prevoza (JPP) ter smotrno zmanjševali uporabo osebnih vozil. Prav tako je izpostavil potrebno po aktivnem naslavljanju in izvajanju trajnostne parkirne politike in spodbujanja konceptov parkirnih normativov, ki bi bolje odražali trajnostne cilje, omejevali osebni promet v mestnih jedrih in spodbujali uporabo sodobnih tehnologij za upravljanje mobilnosti (Mobilnost kot storitev, IJPP, …).

Dr. Slavko Ažman, vodja poslovnega upravljanja pri Porsche Slovenija in član sveta zavoda CER Partnerstvo, meni, da Slovenija samo s pešačenjem, kolesarjenjem in javnim prevozom ne more bistveno zmanjšati emisij toplogrednih plinov iz prometa, saj bomo leta 2030 po projekcijah Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) še vedno skoraj 90% potniških kilometrov opravili z avtom. Zato je pomembno, da si zastavimo natančne cilje glede elektrifikacije voznega parka za prihodnja leta. Le tako bo namreč mogoče sproti preverjati učinkovitost ukrepov na tem področju in jih po potrebi dopolnjevati. Dejstvo, da Slovenija trenutno teh ciljev ne dosega, ne more biti povod za to, da bi jih ob prenovi NEPN-a kar umaknili. To bi bilo skrajno neodgovorno.

Tomaž Lorenzetti, soustanovitelj GoOpti, d.o.o in direktor za Italijo, je pojasnil, da so dinamični prevozi in sopotništvo dva ključna elementa bolj trajnostne, učinkovite in dostopne mobilnosti. Spodbujanje teh rešitev je nujno za izboljšanje kakovosti življenja naših državljanov, zmanjšanje obremenitve okolja in spodbujanje gospodarskega razvoja. Poudaril je, da ima država pomembno vlogo pri spodbujanju dinamičnih prevozov, saj lahko z ustreznimi ukrepi ustvari okolje, ki bo spodbujalo njihov razvoj. To vključuje subvencije za podjetja, ki razvijajo te storitve, boljšo zakonodajo za regulacijo tovrstnih dejavnosti, promocijo tehnoloških rešitev za sledenje prevozom, vzpostavitev ustreznih avtostopniških točk ter ozaveščanje javnosti o prednostih in pravilih teh konceptov.

Natalija Repanšek, Sekretarka Sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije je izpostavila, da trajnostni transport predstavlja pomembno gonilo preobrazbe gospodarskih verig. Nujno bo preudarjeno prilagajanje malih in srednje velikih podjetij v transportnem sektorju, ki predstavljajo večino ponudnikov storitev. Opozorila je na nujno pospešitev vlaganj v digitalizacijo in napredne tehnologije za povečanje učinkovitosti, sledljivosti, varnosti in zmanjševanje okoljskih vplivov transporta. Prav tako je navedla, da bo ob tem potrebno spodbujanje razvoja logističnih centrov in infrastrukture, reševanje številnih izzivov glede uvanja elektrifikacije in uvedba subvencij za vozila na alternativni pogon.

Barbara Hafner, Marketing & PR direktorica pri Knauf Insulation d.o.o., je pri prenovi stavb izpostavila vodilno učinkovito načelo »energetska učinkovitost na prvo mesto«, ter da je najcenejša tista energija, ki je ne porabimo. Poudarila je nujo po določitvi prioritet oziroma vrstnemu redu ukrepov energetske učinkovitosti, kjer naj strokovno definiranim ukrepom obnovljivih virov energije sledijo ukrepi učinkovite rabe energije. Jasno opredeljeni in enostavni instrumenti ter prenovljena finančna podpora iz sredstev EU skladov in Eko sklada bodo po njenih besedah ključni za hitro in učinkovito doseganje zastavljenih energetskih ciljev. Hkrati pa je apelirala na preglednost in dodatne motivacijske mehanizme, kot so energetske izkaznice in davčne olajšave ter višje finančne spodbude za celovite energetske prenove stavb.

Tina Mavrič, vodja marketinga in PR na AquafilSLO d.o.o., je izpostavila, da je sedaj pravi čas, da Slovenija začne pospešeno izvajati svoje zaveze glede prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo. Predstavila je, da so krožni poslovni modeli, ki znižujejo okoljski odtis, dražji od linearnih. V njihovem primeru to pomeni, da je izdelava recikliranega materiala iz odpadkov v Sloveniji dražja od postopkov, ki uporabljajo surovo nafto. K temu prispevajo tako visoke cene energentov, kot tudi zahteve stroge zakonodaje in stroški nakupa ter čiščenja odpadkov. Zato si želijo, da bi NEPN predvidel učinkovite finančne spodbude za proizvodnjo, ki znižuje TGP z uvajanjem krožnih rešitev, in bi bile pri recikliranju vezane na količino recikliranega materiala.


Govor v Državnem svetu - Ana Struna Bregar