Prepoznavanje in zagotavljanje ustreznih veščin in znanj za nova, obstoječa in bodoča delovna mesta lahko olajša prehod v zeleno gospodarstvo, pomaga izkoristiti zaposlitveni potencial in zagotoviti nove priložnosti, ki koristijo širši družbi.
Podnebne spremembe in degradacija okolja so postali globalna gonilna sila sprememb. Poleg tehnoloških premikov, globalizacije in demografije imajo podnebne spremembe izrazit vpliv na spremembe pri zaposlovanju in spretnostnih, ki jih potrebujemo pri določenih zaposlitvah. Evropski zeleni dogovor (ang. European Green Deal), ki je bil sprejet leta 2019, vključuje podporo v višini 1,8 bilijona evrov za razvoj trajnostnega in čistega gospodarstva. Del tega se nanaša tudi na ustvarjanje zelenih delovnih mest, ki predstavljajo orodje za njegov razvoj.
Kaj sploh so zelena delovna mesta?
International Labour Organization zeleno delovno mesto definira kot vsako delovno mesto, ki:
- proizvaja izdelek ali storitev, povezan z ohranjanjem okolja,
- naredi procese bolj trajnostne v katerikoli dejavnosti in
- ima dostojne delovne pogoje.
Razlika med okoljskim in zelenim delovnim mestom je v tem, da okoljska delovna mesta samo zmanjšujejo vpliv na okolje, medtem ko so »zelena delovna mesta« tista, ki hkratno zmanjšujejo vpliv na okolje in omogočajo dostojne delovne pogoje.
Evropska komisija za razliko od Eurostata, ki zelena delovna mesta opredeljuje kot delovna mesta v sektorju okoljskega blaga in storitev (ang. Environmental Goods and Services Sector), definira zelena delovna mesta veliko širše, in sicer kot vsa delovna mesta , ki so odvisna od okolja ali pa so ustvarjena, nadomeščana ali na novo opredeljena v procesu prehoda na bolj zeleno gospodarstvo.
Koncept zelenih delovnih mest ne zajema zgolj varovanje okolja
Potrebno se je zavedati, da koncept zelenih delovnih mest poleg načel trajnosti vključuje tudi boj proti brezposelnosti in ustvarjanje dostojnih delovnih mest. Zelena delovna mesta običajno niso povezana s povsem novimi poklicnimi usmeritvami in karierami. Za večino zelenih delovnih mest je potrebno obstoječa delovna mesta le prilagoditi, posodobiti in nadgraditi obstoječa znanja in spretnosti zaposlenih. Na nestanovitnem in spreminjajočem se trgu dela je ključno, da imajo vsi ljudje širok nabor ključnih kompetenc. Razvoj spretnosti za zelena delovna mesta služi kot blažilec učinkov motenj in nastajajočih izzivov na prehodu v zeleno gospodarstvo.
In kakšne so globalne napovedi o prihodnosti delovnih mest?
- Ustvarjanje »delovnih mest prihodnosti« se napram preteklim letom povečuje.
- Zelena delovna mesta postajajo vse bolj iskana, saj se iskanje tovrstnih znanj in spretnosti na LinkedInu povečuje z dvomestnimi številkami.
- Pričakuje se, da se hitrost spreminjanja tehnologije ne bo zmanjšala, oz. na nekaterih področjih celo pospešila.
- V primeru investicij v obnovljive vire energije, učinkovito gradnjo in zeleni transport Scenarij zelenega okrevanja predvideva več 20,5 mio novih delovnih mest do leta 2030 na svetovni ravni.
- Evropska komisija ocenjuje, da bo za prehod na nizkoogljično krožno gospodarstvo do leta 2030 v EU ustvarjenih več kot 1 milijon dodatnih delovnih mest.
- Do leta 2025 naj bo okrog 40 % zaposlenih potrebovalo prekvalifikacije spretnosti na svojih delovnih mestih.
- V naslednjih letih se pričakuje, da bo skoraj polovica delavcev zaradi tehnološke avtomatizacije interno prerazporejenih, kar pomeni, da se trend odpuščanja zmanjšuje.
Vplivi zelenega prehoda na skupno zaposlenost
Zeleni prehod naj ne bi imel bistvenega vpliva na skupno zaposlenost, se pa bo zaradi prerazporejenih aktivnosti spremenila struktura delovnih mest. Zaradi zelenega prehoda se bodo ukinjale zaposlitve, povezane z onesnaževanjem okolja, hkrati pa se bodo odpirale priložnosti za nova zelena delovna mesta, za katera bodo potrebne povsem nove spretnosti. Posebno pozornost bo treba nameniti reševanju izgub delovnih mest, ki so geografsko koncentrirana (npr. v premogovnih regijah), saj nova delovna mesta ne bodo nujno ustvarjena prav tam, kjer bodo stara ugasnila. Nevarnost izgub delovnih mest bo lahko povezana tudi s selitvijo virov CO2 , saj bi se lahko proizvodnja in delovna mesta zaradi strožje podnebne politike in s tem povezanih visokih davkov na ogljik preselila na območja z manj ambicioznimi podnebnimi cilji oz. nižjimi s tem povezanimi stroški.
Med najbolj iskanimi delovnimi mesti strokovnjaki za obnovljive vire, energetsko učinkovitost, zeleno proizvodnjo
Če ne bodo vzpostavljeni učinkoviti in družbeno odgovorni ukrepi kot del širših dolgoročnih strukturnih sprememb, lahko prehod v bolj zeleno gospodarstvo povzroči visoke stroške gospodarskega in socialnega prilagajanja. Predvideva se, da najbolj prizadeto kmetijstvo in visoko-emisijske proizvodne dejavnosti, ki temeljijo na fosilnih gorivih.
Na drugi strani bo prehod na obnovljive vire, energetsko učinkovitost, zeleno gradnjo, čisto energijo, zeleno proizvodnjo in ekološko kmetijstvo ustvaril nova delovna mesta. Ta se že pospešeno razvijajo, med najbolj iskanimi zelenimi delovnimi mesti pa je v letu 2023 Evropska Unija zaznala poklice Inženir/ka energetike za OVE, inženir/-ka gradbeništva, znanstvenik/-ca, vodja projektov v ribištvu, oblikovalec/-ka izdelkov in drevesni kirurg/-inja oz. arborist/-ka.