Zeleni pogovor z dr. Tino Špegelj, vodjo razvoja v podjetju RIHTER - o razvoju trajnostne gradnje, inovativnih procesih v podjetju, certificiranju in izobraževanju na področju trajnosti.

Gradnja trajnostnih in energetsko učinkovitih hiš je del vaše poslovne strategije že vse od začetka delovanja. Kakšne spremembe opažate na tem področju v zadnjih 30-ih letih? Na kakšen način so stavbe in hiše postale bolj trajnostne?

Res je, trajnostno delujemo že od vsega začetka, kljub temu da se beseda trajnost takrat na ta način še ni uporabljala in se o tem še ni govorilo. Niti se ni toliko ukvarjalo s posameznimi materiali za gradnjo stavb in hiš. In ravno to je morda ena večjih sprememb. Imamo na nek način srečo, da se že od vsega začetka ukvarjamo z leseno gradnjo in lesom, ki pa dandanes dobiva čedalje večjo veljavo in pomen. K temu je pripomogel tudi sistem trajnostnega upravljanja z gozdovi.

V zadnjih letih se je sicer zgodil preboj iz zidane v montažno gradnjo tudi v slovenskem prostoru. Včasih so montažne gradnje veljale za nekaj manj, dandanes pa montažna gradnja dobiva na prepoznavnosti in pomembnosti.

Moram pa tudi izpostaviti, da se skozi naš stalni interni razvoj in tudi razvoj drugih podjetij že kažejo nove priložnosti glede materialov in izdelkov, ki so še bolj trajnostni, bolj dovršeni, optimizirani in bolj primerni. Že sama energetska učinkovitost stavb, na kateri se pospešeno dela v zadnjih letih, je močno zmanjšala vplive na okolje. S tem, ko so stavbe postale ničenergijske, skoraj plus energijske, so res postale trajnostne in imajo nižji vpliv na okolje. Bivanje v taki hiši je cenejše, bolj ekonomsko, na dolgi rok se izplača in povrne. Iz preteklosti do sedaj je velika sprememba. V to spremembo pa so vključeni vsi trije vidiki trajnosti, ne le okoljski, temveč tudi ekonomski in družbeni.

Ravno slednji se je okrepil tudi z veliki steklenimi površinami, ki so prišle skupaj z energijsko učinkovitimi stavbami. Velike steklene površine namreč dodajo jasen pečat povezanosti z okoljem, svetlobno udobje in zdravo bivalno okolje.

Opažamo tudi pomembno spremembo glede oblike in velikosti novih hiš. Včasih so se gradile hiše za več generacij, sedaj pa je čedalje bolj v ospredju gradnja manjših hiš, prilagojenih posameznikom. S tem tudi hiše več ne ostajajo prazne, ni visokih stroškov vzdrževanja in hkrati onesnaževanja okolja zaradi praznih prostorov. To je zagotovo eden večjih preskokov v zadnjem času glede gradnje hiš.


Kateri so ključni elementi trajnostne gradnje in nič-energijskih hiš? Na kaj vse je potrebno pomisliti, da je hiša okolju prijazna, energetsko učinkovita in udobna za bivanje?

Med ključne elemente trajnostne gradnje prištevamo: energijo, materiale, vodo, odpadke, zdravo bivalno okolje, obnovljivost, družbeno odgovornost in lokacijo.

Če pojasnim nekoliko podrobneje – trajnostna gradnja je pristop h gradnji stavbe, ki upošteva vse okoljske, socialne in ekonomske vidike. Opažamo sicer, da se zelo veliko govori o okoljskih vidikih, občasno o ekonomskih, zelo malo pa o socialnih vidikih trajnostne gradnje.

Pri energetski učinkovitosti stavb je zelo pomembna izbira trajnostnih materialov, naravnih materialov, in takih, ki jih je možno reciklirati. Zelo malo ali celo premalo pa se v Sloveniji govori o vodi. Smo namreč navajeni, da voda enostavno je in da je pitna. Na srečo vseeno opažamo porast tudi pri vgradnji sistemov sive vode za splakovanje stranišč, pranje perila, zalivanje vrtov itn.

Znotraj trajnostne gradnje je pomembno, da se ukvarjamo tudi z vprašanjem odpadkov. Predvsem kar se tiče materialov na koncu življenjskega cikla posameznega materiala, dela stavbe ali celotne stavbe. S tem je povezana tudi obnovljivost. Že v času načrtovanja gradnje moramo razmisliti, kako bi se posamezno stavbo dalo obnoviti, spremeniti namembnost, nadgraditi itn.

Ne smemo pozabiti niti na zdravo bivalno okolje – tako v naših domovih kot v delovnih okoljih in javnih ustanovah (vrtcih, šolah, bolnišnicah, domovih za ostarele, knjižnicah itn.). Pri javni gradnji je izredno pomembno načrtovanje in tudi vključevanje koncepta družbene odgovornosti. Pomembno je, da gradimo stavbe primerne okolju, izberemo pravo lokacijo, poskrbimo za zdravo notranje okolje, prezračevanje, itn.


Kako sicer vi inovirate nove izdelke in trajnostne rešitve? Katere so morda najbolj aktualne?

Novi izdelki in rešitve se navadno rodijo z neko idejo, s predlogom, iz potreb trga ali z internimi idejami v podjetju. Ko začnemo z inovacijami in razvojem, pa si navadno vzpostavimo neke točke in pričnemo z iskanjem sinergij med posameznimi elementi trajnosti. Najlažje skoraj vedno najdemo ekonomskega (ali se nekaj splača ali ne), potem okoljskega (ali pozitivno vpliva na okolje) in šele nato družbenega. Slednji je sicer zelo težko merljiv v številkah. Smo pa sami sebe zelo izobrazili na tem področju, tako da sedaj veliko lažje prepoznavamo tudi družbeni vidik trajnosti. Velikokrat ugotovimo, da smo določeno stvar že delali pravilno, pa je le nismo izpostavljali v pravem kontekstu. Res se trudimo, da pri vsakem produktu torej zajamemo vse tri dimenzije trajnosti.

Pri razvoju iščemo tudi alternative, vedno nove izboljšave. Nikoli ne sprejmemo prvih kriterijev, prvih rešitev. Ampak se vedno sprašujemo, kako lahko pri posameznem izdelku ali rešitvi katerega izmed trajnostnih vidikov še izboljšamo.

Če omenim dva izmed projektov – pred časom smo se začeli aktivno ukvarjati z odpadki. Odpadkov, ki nastanejo na gradbišču med gradnjo že nekaj časa ne prepuščamo investitorjem, ker ne nikoli ne vemo, kaj z odpadki naredijo. Nismo pa želeli, da naši odpadki obremenjujejo okolje. Ugotovili smo, da ima projekt zelo dober ekonomski učinek. Določeni odpadki se na primer prevzemajo brezplačno, če jih pravilno ločuješ. S tem projektom smo tudi družbeno odgovorni. Kot strokovnjaki namreč prevzamemo skrb za odpadke in jih ne prepustimo družbi. Prevzamemo odgovornost, da odpadki ne bodo pristali tam, kjer ne smejo pristati.

In morda še najbolj aktualen projekt, imenovan Najino sožitje. V zadnjem času smo namreč dobili kar nekaj povpraševanj za manjše hiše – za pare, ki so na začetku življenjske poti, ki morda niti ne bodo imeli otrok, ali pa za pare v jeseni njihovega življenja. In tukaj vidimo potencial manjših, enostavnih hiš. Tudi potencial za skupnosti oziroma naselja, kjer so združene manjše hiše za dva. S tem se močno znižajo stroški, krepi pa se socialna nota. Sploh so tovrstna naselja zelo primerna za starejše, ki morda ne želijo v oskrbovane domove, vseeno pa potrebujejo neko manjšo pomoč in nego. Predvsem pa skupnost in družbo. V tovrstnih naseljih bodo lahko koristno preživljali čas, se družili, imeli dovolj samostojnosti in hkrati na voljo pomoč, če jo bodo potrebovali. Iskali in razvili smo ekonomsko ugodno rešitev, ki je seveda tudi okoljsko primerna in družbeno odgovorna. Projekt je v nastajanju in s partnerji iščemo primerne lokacije za izvedbo.

Pri vsakem projektu nam je zelo pomembno, da trajnostne rešitve ponudimo tudi na povsem individualni ravni. Se torej ne omejujemo v kalupe, kjer bi trajnostne rešitve ponujali le po določeni shemi in vnaprej pripravljenih rešitvah, ampak se trudimo, da so individualne rešitve tudi identično trajnostne.


Trajnostno delovanje podjetja sicer obsega širok spekter aktivnosti – na katerih ste vi najbolj aktivni in dejavni? Kako poskrbite, da niso trajnostne le vaše hiše, temveč tudi vaše poslovanje in delovanje?

Pred časom smo se prijavili na razpis za trajnostno transformacijo v podjetju. Ko smo naredili prvi sklop, smo ugotovili, da je to za nas res zelo koristno in nam prinaša dobre rezultate. Ugotovili smo, da je še nekaj izzivov, ki ostajajo odprti. To je namreč zelo kratek in intenziven proces. Zato smo se odločili, da sodelovanje okrepimo tudi v drugem sklopu. Kjer je večji poudarek na okolju in krožnosti, tako da bomo našo trajnostno strategijo sedaj nadgradili še z elementom krožnosti. Strategija sicer velja do leta 2028, naš glavni cilj je, da bi bili v celoti trajnostni. Na vseh področjih kot celotno podjetje in da bi tudi vse nadaljnje razvoje delali in razvijali s temi trajnostnimi elementi, brez da bi kateri izmed njih prevladal, ampak da gredo vzporedno naprej.

V zadnjem času resnično velik del razvoja usmerjamo v trajnostne rešitve. Začeli smo res delati na internih procesih, na zadovoljstvu zaposlenih, na izobraževanju. Torej na tem družbenem vidiku trajnosti, ker nismo želeli, da so naši izdelki trajnostni samo navzven. Želimo biti trajnostni tudi kot družba. Šli smo tudi v obnovo prostorov, uvedli smo možnost dela od doma, še večji poudarek dajemo na enakih možnostih spolov itn. Sicer smo veliko delali na tem že v preteklosti, vendar manj sistematično.


Za svoje rešitve ste pridobili tudi številne certifikate – npr. Evropsko tehnično oceno, ki je podlaga za označevanje hiš z znakom CE in sistemski certifikat Passivhaus Insituta – kaj vam pomenijo tovrstni certifikati in predvsem – kaj ti certifikati pomenijo za vaše kupce in naročnike?

Zagotovo je to nek dokaz, da smo na pravi poti. To so potrditve naših rešitev, našega razvoja. S temi certifikati povečamo tudi družbeno odgovornost podjetja do ostalih, našo kvaliteto namreč potrjujejo zunanji certifikacijski organi. Da se torej ne samo oglašujemo, da nekaj znamo, ampak da so to tudi zelo jasno potrdili strokovnjaki iz tujine.

Kupcem tovrstni certifikati prinašajo potrditev, da se odločajo za pravo rešitev. Za rešitev, ki je kvalitetna, v skladu z zakonodajo, normami, mednarodnimi standardi in certifikati ter da vključuje tudi vse pogoje za garancije. Morda bi izpostavila, da slovenski trg zaenkrat še nima nekih jasnih posebnih smernic za leseno gradnjo, medtem ko je to na tujih trgih (prvem v nemško govorečih) že zelo razvito. In te smernice so tudi upoštevane in vpletene v certificiranje. Moramo se zavedati, da je les zelo specifičen naraven material. Samo pravilno rešeni detajli (tako v fazi načrtovanja kot izvedbe) lahko zagotavljajo dolgotrajnost in kvaliteto objektov. S temi certifikati kupcem to tudi jamčimo.

Seveda pa certificiranje zagotavlja tudi neko garancijo za daljši obstoj podjetja, saj tovrstne certifikate navadno prejmejo le večja in dolgo obstojna podjetja, ki imajo vzpostavljen razvoj. Pri tako velikih življenjskih investicijah, kot je gradnja hiše, je izbira stabilnega partnerja zelo pomembna. Ti certifikati tako tudi potrjujejo, da smo podjetje z dolgo tradicijo, da imamo vzpostavljene garancije in da jih lahko tudi realiziramo, če je to potrebno.


V vaše poslovanje so vključeni tudi različni poslovni partnerji, dobavitelji in izvajalci. Kako z njimi komunicirate vaše cilje in kako oni pomagajo doseči vaše cilje? Ali jim za sodelovanje postavljate trajnostne pogoje?

Pred časom smo izvedli interni projekt, v katerem smo preverili trajnostno naravnanost naših dobaviteljev. Ugotovili smo, da naši večji dobavitelji, tudi svetovni, trajnostne pogoje v večini v celoti izpolnjujejo. Imajo potrebne certifikate, potrdila in DGNB-je. Ustavilo se nam je pri manjših dobaviteljih. A se je v tem primeru potrebno zavedati, da manjši lokalni izvajalec verjetno niti nima znanja, niti finančnih sredstev za to, da si zagotovi vsa potrdila in certifikate. Naše manjše dobavitelje smo s tem projektom tudi izobraževali. Tudi če smo bili prvi, ki smo od njih te stvari zahtevali, verjetno ne bomo zadnji. Zato z znanjem, ki ga imamo sami, skušamo pomagati tudi drugim.

Je pa vedno na tej točki potrebno tehtanje. Ali izbereš ta trajnostni element, da sodeluješ z lokalnim dobaviteljem ali izvajalcem in s tem manj vplivaš na okolje. Imaš krajše dobavne verige, ni transporta. Ali pa sodeluješ z večjim dobaviteljem, ki pa ima svoje poslovanje urejeno tudi s certifikati in trajnostnimi potrdili. Postopek preverjanja dobaviteljev, podizvajalcev in partnerjev je sedaj vpeljan kot standardni del procesa.


Kaj pa zaposleni? Kako zaposlene izobražujete na področju trajnosti?

Do sedaj smo imeli tri izobraževanja vseh zaposlenih na področju trajnosti. Nanje smo povabili čisto vse zaposlene, ne glede na delovno mesto. Vključili pa smo tudi naše stalne zunanje partnerje. Skušali smo jim predstaviti, kaj je trajnost in kaj trajnost pomeni za podjetje. Izobraževali smo tudi o tem, kako so lahko oni bolj trajnostni v podjetju in v vsakdanjem življenju. Se nam zdi, da se to zelo povezuje – kdo si in kaj si.

Večji del zaposlenih pa je tudi sodeloval v obeh procesih trajnostne transformacije in so veliko znanja o trajnosti pridobili s sodelovanjem na projektu.

Znotraj podjetja imamo sicer tudi manjši trajnostni odbor, ki skrbi za promocijo in izvajanje projektov. Določili smo tudi posamezne vodje področji, da skrbijo, da se na njihovih oddelkih izvaja koncept trajnosti. Da se ljudi izobražuje. En tak projekt je bil tudi ločevanje odpadkov – konec koncev je potrebno tudi vse naše partnerje, izvajalce in zaposlene izobraziti, kako se odpadke ločuje na terenu in zakaj je to pomembno in koristno.


Trajnostno poslovanje in doseganje podnebne nevtralnosti potrebuje novo regulatorno okolje in nove standarde. Kako in na kakšen način aktivni ste na področju zagovorništva – oblikovanja podnebnih ukrepov (politik, predpisov, standardov, finančnih spodbud)?

Sodelujemo v različnih združenjih in se tudi aktivno vključujemo, dajemo pripombe in predloge. Izpostavljamo stvari, ki se nam zdijo pomembne, pa jih odločevalci morda niti ne vidijo. Sodelujemo tudi na številnih dogodkih kot predavatelji. Prek SRIPa za krožno gospodarstvo smo se udeležili tudi delegacije na Dansko, kjer smo se izobraževali tudi o njihovih rešitvah.

Skušamo biti res aktivni in sodelovati tudi na tem področju, smo pa morda nekoliko kadrovsko omejeni, da bi sodelovali v večjih globalnih iniciativah.