Raven izobrazbe slovenskega prebivalstva se je precej izboljšala, vseeno pa ostajajo številna neskladja med ponudbo in povpraševanjem po znanju in spretnostih na trgu dela. Neustrezna izobrazbena struktura zaposlenih, skupaj s skromnim sodelovanjem med podjetij in raziskovalnim sektorjem, neugodno vpliva na inovacijsko aktivnost slovenskih podjetij.


Slovenci zaostajamo za povprečjem EU

Slovenija je po analizah, ki so bile opravljene za strategijo razvoja Slovenije do leta 2030, zaostajala v razvoju družbene digitalizacije, kar je posledica nizkih vlaganj v razvoj digitalnih spretnosti in tehnologij. V omenjeni strategiji sedmi steber temelji na vključujočem trgu dela in kakovostnih delovnih mestih. Za tovrstno vzpostavitev je treba izboljšati sisteme varne prožnosti, kar bi lahko povečalo zaposlenost zmanjšalo segmentacijo in omogočilo učinkovitejšo alokacijo delovne sile.

Na trg dela bo s pojavljanjem novih delovnih mest vplival tudi prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo. V takem okolju je ključno pridobivanje novih znanj in veščin za krepitev inovativnosti, produktivnosti in konkurenčnosti gospodarstva, s čimer so ustvarjeni pogoji za višje dohodke, bolj kakovostna delovna mesta in bolj vključujočo družbo.

 
Potencial zelenih delovnih mest v Sloveniji

Za Slovenijo še ne obstaja raziskava, ki bi analizirala potenciale za zelena delovna mesta po dejavnostih. Kljub temu so si strokovnjaki s tega področja dokaj enotni, ko govorijo o dejavnostih z največjim potencialom v Sloveniji, ki so:

•    ekološko kmetijstvo, 
•    gozdno-lesna veriga, 
•    ravnanje z odpadki, 
•    obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije, 
•    trajnostni turizem, 
•    socialno podjetništvo. 

 
Razvoj in spodbude za zelena delovna mesta v Sloveniji

Urad za makroekonomske analize in razvoj je ocenil, da se je število delovno aktivnih v krožnem gospodarstvu v obdobju 2008–2028 povečalo za okoli desetino, medtem ko je delež delovno aktivnih v skupnem številu ostal nespremenjen, a višji kot v povprečju EU. V začetku leta 2023 je bil tudi  izveden napovednik zaposlovanja, v katerem je sodelovalo skoraj 3000 delodajalcev. Pokazal je, da se 80 % delodajalcev sooča s pomanjkanjem ustreznih kadrov, kar kaže na vedno večja neskladja na trgu dela, ki so bodo v primeru ne ukrepanja samo še poglabljala.

Na področju spodbujanja razvoja zelenih delovnih mest je sicer v letu 2022 bilo objavljeno že drugo javno povabilo, ki ponuja delodajalcem subvencije v višini 680 evrov za 300 zelenih delovnih mest. Prejmejo jo delodajalci, ki sklenejo zaposlitev za nedoločen čas z brezposelno osebo za polni delovni čas (40 ur). Subvencijo prejemajo 12 mesecev. V prvem povabilu so delodajalci na ta način zaposlili 67 oseb, poglavitno obdelovalce lesa, mizarje, mehanike in serviserje elektronskih naprav. Iz programa slovenskega programa evropske kohezijske politike 2021 – 2027, ki Sloveniji omogoča dostop do 3,2 milijarde kohezijskih sredstev, bo kar 793 milijonov evrov namenjenih za bolj zeleno in nizkoogljično Slovenijo ter 249 milijonov evrov za zeleni prehod dveh premogovniških regij.

V Sloveniji je potencial za zelena delovna mesta velik, a premalo izkoriščen. Za prehod v nizkoogljično družbo se pri nas sicer izvajajo izobraževanja in usposabljanja zaposlenih, vendar so v njihovo oblikovanje premalo vključeni različni deležniki (univerze, MIZŠ idr.), potrebno pa bi bilo tudi sistematično spremljanje njihovih učinkov, ob velikih potrebah zelenega prehoda pa tudi krepitev tovrstnih usposabljanj.