Evropska komisija je 26. februarja predstavila Dogovor o čisti industriji (Clean Industrial Act - CID), ki je usmerjen v podporo konkurenčnosti in odpornosti evropske industrije. EU bo namenila za podporo čisti tehnologiji več kot 100 milijard EUR. V besedilu je potrjen tudi cilj zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov (TGP) za 90 % do leta 2040, pri čemer je poudarjena povezava med konkurenčnostjo in razogljičenjem ter da je cilj tega okvira zagotoviti gotovost in predvidljivost tako podjetjem kot vlagateljem.

„Razogljičenje in krožnost sta v središču naše gospodarske politike, saj lahko EU le tako dohiti konkurente, ki so bogati z viri. Dogovor o čisti industriji je strategija za dosego tega cilja. Neto emisije toplogrednih plinov v EU so zdaj 37 % pod ravnjo iz leta 1990, medtem ko se je BDP v istem obdobju povečal za 68 %. Ta napredek poudarja, da je dekarbonizacija gonilo gospodarske rasti in blaginje, kar Evropejcem odpira nove možnosti.“  poudarja zaključek Dogovora o čisti industriji. Vendar v svežnju trenutno manjkajo ključni zakonodajni predlogi, na primer EU bi morala hitro predlagati spremembo podnebnega zakona, da bi pojasnila cilj za leto 2040, zakon o krožnem gospodarstvu pa bo sprejet šele prihodnje leto. Je pojasnila Ursula Woodburn, Direktorica CISL Europe and CLG Europe.

Ključni cilji dogovora so pospešitev razogljičenja, ohranjanje proizvodnje v Evropi in zagotavljanje predvidljivosti za podjetja in vlagatelje.

Dogovor se osredotoča na dve ključni industrijski panogi:

• Energijsko intenzivne panoge, ki potrebujejo nujno podporo pri razogljičenju in elektrifikaciji zaradi visokih stroškov energije in svetovne konkurence.
• Industrijo čistih tehnologij, ki je ključna za prihodnjo konkurenčnost in industrijsko preobrazbo.

Poudarki dogovora:

1. Znižanje stroškov energije z izboljšanjem dostopa do cenovno dostopne energije in pospešitvijo uvajanja čistih energetskih virov.
2. Spodbujanje povpraševanja po čistih proizvodih z uvedbo trajnostnih meril pri javnih in zasebnih naročilih ter z oznakami ogljične intenzivnosti industrijskih izdelkov.
3. Mobilizacija več kot 100 milijard evrov za podporo čisti proizvodnji preko novih finančnih mehanizmov in inovacijskih skladov.
4. Poudarek na krožnosti in zmanjšanju odvisnosti od uvoženih kritičnih surovin z vzpostavitvijo skupnih nabavnih mehanizmov.
5. Krepitev sodelovanja z globalnimi partnerji za diverzifikacijo dobavnih verig in trgovinsko zaščito evropske industrije.
6. Zagotavljanje dostopa do usposobljene delovne sile preko Unije spretnosti in sektorških programov usposabljanja.

 

Vsebina Dogovora o čisti industriji

1. Dostop do cenovno dostopne energije

• CID poudarja, da sta odvisnost Evrope od uvoza fosilnih goriv in strukturna neučinkovitost ključna dejavnika visokih cen.
• predlaga akcijski načrt za cenovno dostopno energijo (o njem si oglejte povezano posodobljeno različico politike) za zmanjšanje računov, spodbujanje elektrifikacije in spodbujanje naložb.

• poziva k širši uporabi pogodb o nakupu električne energije (PPA) in pogodb za razliko (CfD) za zmanjšanje izpostavljenosti nestanovitnim cenam fosilnih goriv.
• poziva države članice, naj znižajo davke na električno energijo na najnižje zakonske pragove, zmanjšajo nepovezane dajatve in posodobijo omrežno infrastrukturo.
• Paket za evropska omrežja (1. četrtletje 2026) bo pomagal racionalizirati medsebojne povezave, okrepiti distribucijska omrežja in povečati infrastrukturo.

• Posebna delovna skupina za trg plina bo obravnavala nestanovitnost cen in omejila morebitne tržne manipulacije; poročilo naj bi bilo pripravljeno do 4. četrtletja 2025.
• Zakonodajni predlog (1. četrtletje 2025) bo obravnaval razširitev uredbe o skladiščenju plina, da bi podprl nemoteno polnjenje in povečal odpornost sistema.

2. Vodilni trgi za čiste proizvode

• Ustvarjanje trga za nizkoogljične tehnologije z necenovnimi merili pri javnih naročilih in spodbujanjem povpraševanja v zasebnem sektorju.
• Zakon o pospeševanju industrijske dekarbonizacije (četrto četrtletje 2025) bo uvedel merila trajnosti, odpornosti in - kjer je to mogoče - merila vsebine EU za strateške sektorje.
• Predlog prostovoljne oznake „ogljične intenzivnosti“ za ključne industrijske izdelke (začenši z jeklom leta 2025) bo podjetjem pomagal pridobiti „zelene premije“ in državam članicam omogočil oblikovanje ciljno usmerjene podpore.

• Za tretje četrtletje leta 2025 je načrtovan razpis vodikove banke, ki bo zagotovila do 1 milijarde EUR za odpravo tveganj pri projektih obnovljivih in nizkoogljičnih virov vodika.
• Mehanizem za vodik (2. četrtletje 2025) bo združeval povpraševanje in povezoval odjemalce z dobavitelji ter tako pomagal sektorjem, ki jih je težko ustaviti (npr. pomorstvo, letalstvo), da povečajo uporabo čistega vodika.
• Delegirani akt o nizkoogljičnem vodiku (1. četrtletje 2025) bo zagotovil jasnost glede pravil o nizkoogljičnem vodiku, kar bo vlagateljem dalo gotovost.

3. Javne in zasebne naložbe

• Po ocenah je za razogljičenje energetike, industrije in prometa potrebnih dodatnih 480 milijard EUR letno.
• Uporaba Sklada za inovacije (in prihodnjih prihodkov ETS) bo usmerjena v industrijsko razogljičenje;
• Nova banka za industrijsko razogljičenje je načrtovana za drugo četrtletje leta 2026.

• Leta 2025 se bo povečala zmogljivost InvestEU za prevzemanje tveganj, da se sprostijo zasebna sredstva za čiste tehnologije, energetsko infrastrukturo in druge prednostne naloge.
• Skupina Evropske investicijske banke (EIB) bo ponudila več finančnih sredstev za zagonska podjetja na področju čistih tehnologij, razširjena podjetja in podjetja IPCEI (pomembni projekti skupnega evropskega interesa), vključno z novimi pristopi za jamstva za pogodbe PNE.

• Nov okvir državne pomoči za čisto industrijo (2. četrtletje 2025), ki bo omogočal petletno načrtovanje in „off-the-shelf“ možnosti za hitrejše odobritve.
• Ločene sheme podpore za posebne čiste tehnologije (npr. vetrne, sončne, baterije) bodo omogočene v okviru poenostavljenih pravil o državni pomoči

• Komisija priporoča davčne sisteme za podjetja, ki dajejo prednost sredstvom čistih tehnologij (hitrejša amortizacija, davčne olajšave itd.).
• zaveza k postopnemu zmanjševanju in postopni odpravi subvencij za fosilna goriva.

4. Krožno gospodarstvo in varnost virov

• CID poziva k hitremu ukrepanju: prvi seznam strateških projektov (1. četrtletje 2025) in morebitna ustanovitev centra EU za kritične surovine (4. četrtletje 2026), ki bo usklajeval skupno nabavo in kopičenje zalog
• Platforma za združevanje povpraševanja, ki ji bo sledila bolj formalizirana skupna nabava, bo pomagala zagotoviti ključne zaloge in zmanjšati odvisnost.

• Uskladil bo pravila o opredelitvah odpadkov in merilih za prenehanje uporabe odpadkov, razširil razširjeno odgovornost proizvajalca in pospešil uporabo bioloških/recikliranih materialov.
• Načrtuje omejitev izvoza strateških odpadnih surovin v države, ki nimajo vzajemnih ukrepov, in neposrednejšo obravnavo izvoza „črne mase“ baterij.

5. Globalni trgi in mednarodna partnerstva

• Nova oblika, ki dopolnjuje obstoječe sporazume o prosti trgovini (FTA) za zagotavljanje strateških dobavnih verig, spodbujanje uvajanja čistih tehnologij in skupnih naložb.
• Pobuda za transmediteransko sodelovanje na področju energije in čistih tehnologij (4. četrtletje 2025) je namenjena spodbujanju obnovljivih virov energije.

• Kratkoročna poenostavitev (predstavljena z Omnibusom) za zmanjšanje birokracije
• V celovitem pregledu (3. četrtletje 2025) bo preučena razširitev CBAM na dodatne sektorje/proizvode, vključno s posrednimi emisijami, zakonodajni predlog pa bo sledil leta 2026.

• Smernice za uredbo o tujih subvencijah (1. četrtletje 2026) za pojasnitev pregledov združitev in prevzemov v skladu s pravili o tujih subvencijah.
• močnejši instrumenti trgovinske zaščite (hitrejše preiskave nepoštenih praks, vključno z morebitnim ukrepanjem po uradni dolžnosti).

6. Znanja in spretnosti ter kakovostna delovna mesta

• Splošna strategija EU za opremljanje delavcev s potrebnimi znanji in spretnostmi; vključuje izobraževanje odraslih, poklicno usposabljanje in zbirko talentov EU za strokovnjake iz tretjih držav.
• Pobuda za prenosljivost znanj in spretnosti (2026) za zagotavljanje kvalifikacij, ki se priznavajo v vseh državah članicah.

• Spremljal bo preusposabljanje delovne sile, prehode med delovnimi mesti in izvajanje sklada za pravičen prehod.
• Prihodnji načrt za kakovostna delovna mesta (4. četrtletje 2025) bo usmerjal procese pravičnega prehoda in predvidevanje prestrukturiranja.

• Nove smernice za zagotavljanje finančne pomoči za gospodinjstva (električna vozila, toplotne črpalke itd.),z novimi smernicami Komisije leta 2025.

Akcijski načrti za posamezne sektorje (od leta 2025 naprej)

• Avtomobilska industrija (akcijski načrt do 5. marca) - poudarek na inovacijah na področju nastajajočih tehnologij za vozila.
• Jeklo in kovine (začne se 4. marca)
• Kemikalije (do konca leta 2025) - reševanje problematike kritičnih molekul in konkurenčnosti sektorja.
• Trajnostni promet - spodbujanje nizkoogljičnih goriv za letalstvo in pomorstvo ter spodbujanje železnice kot čiste možnosti.
• Strategija za biogospodarstvo - povečanje obsega materialov, ki temeljijo na bioloških virih, in zmanjšanje vnosa fosilnih surovin ter povečanje učinkovitosti virov.

---

Stališče CER Partnerstva za trajnostno gospodarstvo
Evropa ne sme ponoviti napak iz preteklosti in ohranjati odvisnosti od uvoza fosilnih goriv in kritičnih surovin. Namesto tega mora pospešiti prehod na trajnostno, varno in cenovno dostopno energijo.  CER poziva k sprejetju Sporazuma o čisti industriji, akcijskega načrta za cenovno dostopno energijo in povezanih pobud, ki bodo zagotovile dolgoročno varnost Evrope. Ključni ukrepi za dosego tega cilja so:

• Elektrifikacija industrije in prometa, ki bo zmanjšala odvisnost od nestabilnih fosilnih virov.
• Povečanje deleža obnovljivih virov energije, ki zagotavljajo stabilno in trajnostno oskrbo z energijo.
• Pospešitev ukrepov za krožno gospodarstvo, ki bodo prispevali k inoviranju poslovnih modelov in nedovistnosti od surovin iz različnih držav izven EU.
• Povečanje energetske učinkovitosti, ki zmanjšuje porabo in stroške energije ter prispeva k večji konkurenčnosti gospodarstva.

Evropa ima priložnost in odgovornost, da postane globalni zgled energetske odpornosti in podnebne nevtralnosti. Z odločnimi ukrepi lahko oblikujemo gospodarstvo prihodnosti, ki temelji na trajnostnih virih in inovativnih rešitvah.

CER bo nadaljeval s spremljanjem izvajanja dogovora in podpiral podjetja pri njegovem udejanjanju skozi konkretne ukrepe in projekte za trajnostno preobrazbo industrije.
 

---

Stališča mednarodnih partnerjev

CLG Europe na splošno pozdravlja sporazum o čisti industriji (CID) kot korak naprej pri zmanjševanju odvisnosti Evrope od uvoza fosilnih goriv in pospeševanju dekarbonizacije. Poudarjajo koristi spodbujanja elektrifikacije, obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti za izpolnjevanje podnebnih in varnostnih potreb ter spodbujanje ukrepov na strani povpraševanja, ki lahko spodbudijo naložbe v čisto blago in storitve. Kljub temu pa CLG Europe izraža zaskrbljenost, da bi lahko fosilna goriva ostala trdno zasidrana v mešanici energetskih virov EU, kar bi lahko ogrozilo cilj dogovora, da se odpravi odvisnost od uvoza. Prav tako obžalujejo, da Komisija ni istočasno s CID objavila sprememb zakona EU o podnebju, da bi okrepila skladnost med 90-odstotnim podnebnim ciljem do leta 2040 in CID, ter to označujejo za zamujeno priložnost, da bi podjetjem zagotovila jasno dolgoročno usmeritev. Poleg tega CLG Europe sicer pozdravlja nove instrumente, kot so necenovna merila za javna naročila, vendar opozarja, da so trenutno nezavezujoči in da bi pomanjkanje davčne uskladitve na ravni EU lahko omejilo njihov splošni učinek. Celoten odziv si lahko preberete tukaj in tukaj.

CAN Europe - pozdravlja zavezanost Komisije cilju zmanjšanja emisij do leta 2040, vendar opozarja, da široki cilji CID niso dovolj podrobni in nimajo zavezujočih zaščitnih ukrepov. Kot glavni pomanjkljivosti so izpostavili nadaljnjo odvisnost od fosilnih goriv in šibek finančni načrt. Organizacija CAN Europe je poudarila potrebo po strogih pogojih, kot so jamstva za delovna mesta in zahteve glede okoljske uspešnosti, za energetsko intenzivne industrije, ki prejemajo dodatno podporo, da javna sredstva ne bi okrepila netrajnostnih praks. Celotno izjavo si oglejte tukaj.

EU-ASE (Evropska zveza za varčevanje z energijo) - je pozdravila CID in akcijski načrt za cenovno dostopno energijo ter opozorila, da je v obeh poudarjena energetska učinkovitost kot ključna za konkurenčnost in razogljičenje. Spodbudili so boljšo usklajenost med obema pobudama in pozvali k odločnejšemu izvajanju načela „najprej energetska učinkovitost“. EU-ASE je menila, da je to ključno za znižanje stroškov poslovanja in povečanje odpornosti industrije, vendar je menila, da je v okviru CID še vedno mogoče v celoti prepoznati potencial učinkovitosti. 

Češka - Politični voditelji na Češkem, vključno s predsednikom vlade Petrom Fialo, so kritizirali CID in trdili, da ta ne usklajuje ustrezno industrijske podpore z zelenim dogovorom. Izrazili so zaskrbljenost zaradi finančnega bremena razogljičenja - zlasti v času naraščajočih izdatkov za obrambo - in tveganja, da se bo industrijska proizvodnja umaknila iz EU. Češko industrijsko združenje je menilo, da so podnebni cilji CID „ideološki“, in opozorilo, da 
nezadostno usmerjanje in financiranje bi lahko škodovalo konkurenčnosti Evrope.

Business Europe je pozdravil objavo čistega industrijskega dogovora (CID) in akcijskega načrta za cenovno dostopno energijo, pohvalil Komisijo, da je prepoznala nujno potrebo po zmanjšanju stroškov energije, in poudaril pomen poenostavitve postopkov za izdajo dovoljenj. Pohvalili so večjo osredotočenost na povpraševanje po nizkoogljičnih in krožnih izdelkih ter poglobljeno sodelovanje s tretjimi državami. Vendar so poudarili, da so potrebni hitrejši in učinkovitejši ukrepi, s katerimi bi zagotovili, da podjetja ostanejo konkurenčna. Opozorili so, naj se s ključnimi zakonodajnimi ukrepi (npr. zakon o pospeševanju industrijske dekarbonizacije) ne čaka predolgo, in vztrajali, da je treba tehnološko nevtralnost dosledno uporabljati v vseh pobudah CID. Celotno izjavo si oglejte tukaj

CEFIC (Evropski svet kemijske industrije) - je pozval h konkretnim ukrepom in ne več strategijam ter poudaril, da se številna delovna mesta v kemijski industriji že selijo izven Evrope. Oblikovalce politik so pozvali, naj „presežejo vse tabuje“ in preučijo vse možnosti za zaustavitev industrijskega nazadovanja EU. Celotno izjavo si oglejte tukaj.
 

---

Več informacij

Dogovor o čisti industriji: skupni načrt za razogljičenje in konkurenčnost

Vprašanja in odgovori v zvezi z dogovorom o čisti industriji

Informativni pregled dogovora o čisti industriji

Konkurenčnost – Evropska komisija
 

---

Časovnica ukrepov po temah 2025 - 2026