V rubriki Zeleni pogovor smo tokrat gostili Dóro Barbaro Balog, direktorico Sektorja ESG v OTP banki. Govorili smo o upravljanju ESG tveganj v bančništvu ter kaj v praksi – bankam in komitentom –  prinašajo nove Smernice EBA, ki stopajo v veljavo v 2026. 

Kako OTP banka trenutno obravnava tveganja ESG in njihovo vlogo pri upravljanju tveganj in sprejemanju strateških odločitev? 

Področje upravljanja tveganj ESG je še posebej zapleteno zaradi dveh ključnih dejavnikov. Prvi je pomanjkanje podatkov, predvsem zaradi hitro spreminjajočega se podnebja. Posledično so podatki in modeli, ki jih trenutno uporabljamo, z vidika zanesljivega napovedovanja prihodnosti omejeni. Drugi dejavnik – morda še pomembnejši – pa je, da upravljanje tveganj ESG, zlasti tistih, povezanih s podnebjem in naravo, zahteva bistveno daljše časovno obdobje, kot jih podjetja običajno upoštevajo v svojih 1–3-letnih ciklih načrtovanja.

S strateškega vidika to od nas zahteva, da upoštevamo precej dolgoročnejši vidik ter ponovno ocenimo trajnostnost naših poslovnih modelov v daljšem časovnem obdobju.

Banke pod neposrednim nadzorom Evropske centralne banke (ECB), med katere sodi tudi naša, so že v preteklih letih namenjale veliko pozornosti razvoju celovitih okvirov upravljanja tveganj ESG. Za te banke se zato v praksi ne bo veliko spremenilo. Obstaja pa ena pomembna novost, in sicer uvedba t. i. (bonitetnega) načrta prehoda.

Ta načrt je po svoji zasnovi zelo podoben načrtom prehoda, ki so jih velika podjetja dolžna poročati v skladu z Direktivo glede poročanja podjetij o trajnostnosti (Direktiva CSRD) in jih razkriti v svojih poročilih o trajnostnosti. Vendar pa se izhodišča zanje razlikujejo. Načrti prehoda v okviru Direktive CSRD se osredotočajo na konkretne aktivnosti, ki jih mora podjetje izvesti za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, z namenom omejitve globalnega segrevanja na manj kot 1,5 °C – cilja, o izvedljivosti katerega se danes vse pogosteje razpravlja.

Bonitetni načrti prehoda, ki so jih banke obvezane pripraviti do januarja 2026, pa temeljijo na pristopu, usmerjenem v tveganja. Njihov namen je predvsem zagotavljanje odpornosti bank na tveganja prehoda. Poenostavljeno bi lahko rekli, da se načrti prehoda v skladu z Direktivo CSRD osredotočajo na vprašanje »kako rešiti svet«, medtem ko so bonitetni načrti prehoda prvenstveno namenjeni upravljanju finančnih tveganj, ki izhajajo iz prehoda.

Kljub navedenim razlikam so ukrepi, potrebni za doseganje obeh ciljev, v praksi zelo podobni. Banke morajo svojim komitentom nuditi podporo pri prizadevanjih za zniževanje izpustov toplogrednih plinov ter hkrati čim več financiranja usmeriti v zelene naložbe.

Z vidika ureditev upravljanja tveganj smernice, ki temeljijo na evropski direktivi CRD 6 in se v tem obdobju prek Zakona o bančništvu že prenašajo tudi v slovenski pravni red, ne prinašajo večjih novih zahtev. Večina zadevnih informacij je že na voljo v drugih vodnikih in dokumentih, izdanih s strani ECB, ki opredeljujejo dobre prakse. 

Ključna sprememba je v tem, da nova zakonodaja velja za vse banke, ki poslujejo v Evropski uniji (EU). S tem se vzpostavlja trden in enoten okvir upravljanja tveganj ESG na ravni celotnega bančnega sektorja v EU.

Ali bo morala banka zaradi novih smernic prilagoditi svoje notranje procese, prakse upravljanja tveganj ali organizacijsko strukturo? 

V našem primeru bo učinek zaradi že omenjenih razlogov razmeroma omejen. Posamezne procese bomo sicer prilagodili, vendar večje spremembe v praksah upravljanja tveganj ali organizacijski strukturi niso potrebne.

Glede na to, da naša banka – tako kot banke na splošno – dejavnike ESG pri sprejemanju odločitev upošteva že več let, se za stranke v tem pogledu ne bo nič bistveno spremenilo. 

Uvajajo pa smernice EBA tudi novo zahtevo - od bank se zelo jasno pričakuje, da s svojimi komitenti proaktivno odprejo in vodijo pogovore o njihovem pristopu k prehodu. V praksi to pomeni bolj neposredno, strukturirano in sistematično sodelovanje s komitenti, zlasti s tistimi, ki poslujejo v dejavnostih z višjo ogljično intenzivnostjo, kot so denimo proizvodnja jekla, aluminija, cementa, pa tudi papirja ali plastike.

Naša ekipa, zadolžena za področje trajnostnosti, bo zato v odnosih s komitenti prevzela še bolj aktivno vlogo. Pri največjih komitentih iz omenjenih panog se bodo pogovori osredotočali predvsem na njihove pobude, načrte in strategije prehoda. S takšnim dialogom bomo zasledovali dva cilja: prvič, bolj natančno oceniti finančna tveganja, ki izvirajo iz procesa prehoda naših komitentov, in drugič, pridobiti jasnejši vpogled v to, kako lahko banka tem komitentom zagotavlja ciljno usmerjeno podporo pri njihovih prizadevanjih za razogljičenje.

Banka je na uvajanje smernic v splošnem dobro pripravljena, saj bo treba obstoječe procese na določenih mestih zgolj nekoliko dopolniti, ne pa jih na novo vzpostavljati. Prav tako pričakujemo, da bodo naši komitenti odprti za tovrsten dialog.

Z našim pristopom si prizadevamo za poglobljeno razumevanje zakonodajnih in tehnoloških zahtev, hkrati pa tudi potreb in izzivov, s katerimi se soočajo naši komitenti. To nam omogoča boljši vpogled v to, kako jim lahko kar najbolje pomagamo pri njihovih prizadevanjih za razogljičenje. V širšem smislu gre tudi za razumevanje, kako lahko komitenti izboljšajo učinkovitost svojega poslovanja, zlasti na področju rabe energije in drugih virov.

Celoten nabor pravil – vključno s Smernicami EBA za upravljanje ESG tveganj ter drugimi zahtevami, ki urejajo analize scenarijev in razkritja po 3. stebru na področju upravljanja ESG tveganj, ki zdaj veljajo za vse banke – umešča trajnostnost v samo jedro bančništva. Z novimi pravili se zaostrujejo zahteve glede bonitetne odpornosti. Področje, ki je bilo v preteklosti pogosto obravnavano kot dodatno ali izbirno, sedaj postaja osrednji gradnik načina, kako banke upravljajo s kapitalom in podpirajo stabilno, nizkoogljično gospodarstvo.

Menim, da za vse, ki delujmo na področju trajnostnosti, velja, da se včasih vprašamo, ali naši napori dejansko prispevajo k prehodu, zlasti ob spreminjajočih se političnih usmeritvah v različnih delih sveta. A če pogledamo nekoliko širše, sem prepričana, da bodo krepitev podpore gospodarstvu, usmerjenemu v ogljično nevtralnost, dosledno upravljanje ESG tveganj ter tesnejše sodelovanje bank s komitenti na tem področju dolgoročno prispevali k bolj odpornemu in trajnostnemu gospodarstvu – tako v Sloveniji kot v celotni EU.