Lan Orthaber, A1 Slovenija: Osebna pripravljenost zaposlenih je temelj trajnostnih sprememb




07 / 01 / 2026
Zeleni pogovor
V rubriki Zeleni pogovor smo se tokrat pogovarjali z Lanom Orthaberjem, vodjo službe za korporativno komuniciranje in trajnost v A1 Slovenija. Pogovor je tekel o tem, kako je trajnost vpeta v poslovno kulturo podjetja, o uspešnih ukrepih ter vlogi vodstva in zaposlenih pri uresničevanju trajnostnih ciljev. Dotaknili smo se tudi pomena prostovoljstva, razvoja digitalnih kompetenc in širše družbene vloge telekomunikacijskih podjetij v času hitrih sprememb.

Ko razmišljate o trajnostni strategiji A1 Slovenija – katera vodila ali strateške odločitve najbolj določajo vaš pristop k trajnosti?

Trajnost je že dolgo pomemben del našega delovanja, še preden smo jo poimenovali kot tako. Danes imamo oblikovano zelo jasno trajnostno strategijo, načrte za blažitev podnebnih sprememb in 12 konkretnih ciljev, ki veljajo za vseh sedem trgov, kjer smo prisotni. Hkrati je trajnost pomemben del naše poslovne strategije, tako v A1 Slovenija kot na ravni Skupine A1. Vemo, da s trajnostjo ne gradimo le boljše prihodnosti, temveč vsak dan dokazujemo, da lahko kot podjetje poslujemo uspešno in hkrati odgovorno do družbe.

Ključno je, da trajnost ne ostaja zapisana le na papirju, temveč je del vsakdanjega delovanja zaposlenih in izhaja iz konkretnih družbenih izzivov, na katere odgovarjamo z dejanji, ne le obljubami. Na to smo res ponosni. Veselijo nas številna nacionalna in mednarodna priznanja, ki jih ne jemljemo kot samoumevna, temveč kot pomembno potrditev, da delamo smiselne stvari, ustvarjamo dodano vrednost za družbo in gremo v pravo smer.

Kateri okoljski ali podnebni projekti so se v zadnjih letih izkazali kot najbolj prelomni in prinesli največ konkretnih rezultatov?

Če govorimo konkretno o okolju, imamo na ravni skupine približno 80 različnih okoljskih iniciativ, s katerimi verjamemo, da bomo postopoma dosegli naš končni cilj - ogljično nevtralno poslovanje.

Kot ponudnik celostnih komunikacijskih rešitev smo osredotočeni predvsem na aktivnosti, povezane s porabo električne energije. Razlog je jasen – upravljamo obsežno fiksno in mobilno omrežno infrastrukturo. Samo v Sloveniji imamo skoraj 1.200 baznih postaj, ki so veliki porabniki energije. Ob tem trendi jasno kažejo, da poraba električne energije nenehno narašča. 

Te izzive naslavljamo s tehničnimi rešitvami, predvsem s stalnimi nadgradnjami in optimizacijami omrežja. V zadnjem času nam pri upravljanju omrežja pomaga tudi umetna inteligenca, ki tu ni zgolj modna beseda, temveč konkretno orodje za izboljševanje učinkovitosti. A trajnostne aktivnosti so procesi, v katerih hitrih zmag ni. Gre za dolgoročne premike, stalno spremljanje in prilagajanje – prave rezultate bomo lahko zares ocenili šele čez čas. Prav tam se bo pokazalo, katera zmaga je bila na koncu največja.

Skupina A1 si je zadala postati neto ogljično nevtralna do leta 2030. Katere ključne korake vidite na tej poti in kje pričakujete največ izzivov?

Leto 2030 je že zelo blizu – praktično pred vrati. Kljub temu lahko rečem, da smo do danes naredili že veliko. Trenutno kar 88 % električne energije pridobimo iz obnovljivih virov, ključen izziv pa ostaja zmanjševanje porabe električne energije, kar nikakor ni enostavna naloga.

Število uporabnikov namreč nenehno narašča – ne le na ravni industrije, temveč tudi pri posameznikih in gospodinjstvih. Danes nimamo več zgolj enega telefona ali ene povezljive naprave. Uporabljamo tablice, pametne ure, doma polnimo električne avtomobile, skiroje in druge naprave. Ta del omrežja je sicer obvladljiv na srednji rok, a zahteva stalno prilagajanje in optimizacijo.

Ob tem obstaja vrsta manjših, a pomembnih »zmag«, ki skupaj sestavljajo širšo trajnostno sliko. Med njimi sta modernizacija voznega parka ter spodbujanje trajnostne mobilnosti. Zaposlenim omogočamo uporabo koles za krajše poti v okolici poslovnih stavb in po Ljubljani ter uporabo električnih skirojev. Nenehno vlagamo tudi v posodobitve infrastrukture – od skladišč do poslovnih prostorov in prodajnih mest po vsej Sloveniji.

Pomemben del naših aktivnosti je tudi krožno gospodarstvo in odgovorno ravnanje z elektronsko opremo. Naprave zbiramo, recikliramo in jih, kjer je mogoče, vključujemo v ponovno uporabo. Hkrati tesno sodelujemo s partnerji v dobavni verigi, zlasti s tistimi, ki delijo naše trajnostne usmeritve in sledijo postavljenim standardom.

Izzivi pa ostajajo, zlasti pri sodelovanju s partnerji iz bolj oddaljenih regij. Tam se soočamo s kulturnimi razlikami, regulatornimi izzivi in višjimi investicijskimi stroški. Poseben izziv predstavlja tudi nadzor nad izvajanjem trajnostnih standardov na trgih zunaj EU.

Pred nekaj leti ste ESG cilje vključili v sistem nagrajevanja vodstva. Kako je ta odločitev vplivala na način vodenja, postavljanje prioritet in odgovornost za trajnostne cilje?

Trajnost je sestavni del korporativne strategije – od vrha navzdol. Začne se pri predsedniku uprave celotne Skupine A1 na Dunaju in se dosledno prenaša na vodstva ter predsednike uprav na vseh lokalnih trgih. Tako je trajnost jasno umeščena v strategijo in v vsakdanje poslovanje podjetja.

Cilji na tem področju so jasno opredeljeni, redno spremljani, merjeni in po potrebi tudi revidirani. S tem, ko je njihovo doseganje neposredno povezano z nagrajevanjem vodstva in posameznikov, se trajnost postavlja ob bok drugim ključnim poslovnim kazalnikom, denimo prodajnim rezultatom, kar jasno kaže, da ima v podjetju visoko prioriteto.

Takšen pristop je ključen zato, ker le tako trajnost ni razumljena kot obrobna iniciativa manjšega kroga zaposlenih ali kot strošek brez neposredne vrednosti, temveč kot enakovreden del poslovnega uspeha. Hkrati to pomeni tudi prevzemanje odgovornosti – najprej na ravni vodstva, nato pa pri vseh zaposlenih.

V praksi to pomeni visoko stopnjo zaupanja, vključenosti in opolnomočenja zaposlenih, vodstvo pa prevzema vlogo ambasadorjev trajnostnih iniciativ. Ne le na ravni besed ali strategij, temveč z zelo konkretnimi dejanji. Člani vodstva se aktivno vključujejo, zagovarjajo trajnostne usmeritve, spodbujajo razprave, podpirajo aktivnosti ter se udeležujejo prostovoljskih in okoljskih akcij. Prav to je ključno – da s svojim zgledom pokažejo, da jim je zares mar.

Ambiciozni podnebni cilji zahtevajo močno notranjo podporo. Kako krepite občutek odgovornosti med zaposlenimi, da se zavedajo svoje vloge pri doseganju teh ciljev?

Osnova vsega je korporativna kultura, ki je v našem podjetju že od začetka zgrajena na zaupanju, opolnomočenju in transparentnosti. Ključno zavedanje, ki smo ga vzpostavili, je, da se družbena odgovornost začne pri posamezniku. Brez vloženega časa, sodelovanja in osebne pripravljenosti zaposlenih trajnostnih iniciativ preprosto ni mogoče uresničiti ali dolgoročno izvajati.

Zato smo še posebej ponosni na premik, ki smo ga dosegli – danes so sodelavke in sodelavci aktivno vključeni v različne pobude ter prispevajo tam, kjer lahko. Pomemben del tega je stalna in transparentna komunikacija - o aktivnostih, spremembah in dosežkih. Vsako, tudi manjšo zmago – naj bo to denimo pridobitev petih zvezdic Green Star ali kakšen drug uspeh – z zaposlenimi delimo in jo skupaj tudi proslavimo.

Verjamemo v moč skupnosti, ne le znotraj podjetja, temveč tudi navzven. Zavedamo se, da nismo strokovnjaki za vsa področja, zato se povezujemo z drugimi. Lep primer tega so čebelje družine na strehi naše stavbe. Sami se s čebelarstvom ne ukvarjamo, a smo v sodelovanju s čebelarji za med, pridelan v okolju, za katerega marsikdo ne bi pričakoval, da je primerno – sredi ljubljanskega BTC – prejeli celo dve mednarodni priznanji. To je le ena od številnih aktivnosti, ki jasno kažejo, kaj je mogoče doseči s sodelovanjem, odprtostjo in zaupanjem.

V letu 2024 se je več kot petina zaposlenih priključila prostovoljnim akcijam. Zakaj je kultura prostovoljstva za A1 pomembna in katere aktivnosti med sodelavci najbolj zaživijo? So zaposleni na tem področju aktivni tudi letos?

Zadnje prostovoljske aktivnosti smo zaključili sredi decembra, ko smo Zvezi prijateljev mladine predali hrano in pripomočke, ki smo jih zbirali. V letošnjem letu se je prostovoljskih aktivnosti udeležilo več kot 30 % zaposlenih, kar jasno kaže, da zanimanje in vključenost nenehno rasteta.

Te aktivnosti so nastajale zelo organsko in spontano – kot rezultat idej in pobud zaposlenih. Prostovoljstvo je tako postalo naraven del naše trajnostne zaveze. Gre za izjemno učinkovit način krepitve sodelovanja in povezovanja med zaposlenimi, hkrati pa z njim vračamo skupnosti.

Smo med redkimi – morda celo edino – podjetje v Sloveniji, ki zaposlenim omogoča, da vsako leto izkoristijo dva delovna dneva za prostovoljstvo v okviru službenega časa. Letos smo prostovoljstvo povezali tudi s teambuildingi. Sprva smo bili nekoliko skeptični, a se je izkazalo, da gre za zelo dobro odločitev: zaposleni se družijo, hkrati pa naredijo nekaj dobrega za družbo.

Zaposleni sami izbirajo lokacije in aktivnosti. V letošnjem letu smo med drugim barvali prostore in ograje različnih zavodov in društev ter obnavljali otroška letovišča in kampe v okviru Zveze prijateljev mladine.  Aktivnosti so res raznolike, hkrati smo pozorni tudi na regionalne pobude in potrebe sodelavk ter sodelavcev. Dodatno priznanje našemu delu je dejstvo, da nas organizacije same kontaktirajo in vabijo k sodelovanju – kar razumemo kot znak, da delamo prave stvari.

Trajnost kot del vsakdana zahteva nova znanja in delovne navade. Kako zaposlenim pomagate razvijati te kompetence, da se trajnost odraža v njihovem delu? In kakšno vlogo imajo pri tem interne skupine, kot je Eko tim?

Ključna so stalna izobraževanja – ne zgolj na področju poročanja, temveč predvsem razumevanje vsebine, vplivov in konkretnih rešitev. Enako pomembno je tudi spremljanje trendov, ne le znotraj lastne panoge, temveč širše v gospodarstvu. Sami se ne omejujemo zgolj na telekomunikacijsko industrijo, temveč pozorno spremljamo dogajanje tudi v avtomobilski, prehrambni in drugih panogah.

Kot del skupine, prisotne na sedmih trgih, imamo dodatno prednost v izmenjavi praks in izkušenj med zelo raznolikimi kulturnimi okolji – od Hrvaške in Bolgarije do Avstrije in Slovenije. Prav ta raznolikost omogoča bogat pretok idej ter učenje drug od drugega.

Ob vsem tem ostaja ključna korporativna kultura. Našo zavestno oblikujemo tako, da spodbuja iskanje novih idej, zaposlene motivira k njihovi izvedbi, jih nagrajuje in tudi aktivno promovira. In znova se vračamo k vodstvu – voditeljstvo z zgledom je pri tem izjemno pomembno. Vključenost mora biti celovita – od predsednika uprave, direktorjev in širšega vodstva navzdol. Le tako lahko trajnost zares postane skupna odgovornost in del vsakdanjega delovanja podjetja.

Telekomunikacijska podjetja pomembno vplivajo na razvoj družbe – od digitalne vključenosti do energetske učinkovitosti in krožnega ravnanja z opremo. Kako vidite vlogo A1 v tem širšem kontekstu in kje lahko po vašem mnenju ustvarite največ pozitivnih učinkov?

Predvsem je ključna miselna sprememba - ne gre zgolj za opozarjanje na posamezne teme, temveč za njihovo dosledno izvajanje. Ko se enkrat zares zaveš odgovornosti do družbe, postane uresničevanje teh aktivnosti bistveno lažje. Pri nas se je vse skupaj začelo s spontanimi idejami in aktivno vključitvijo zaposlenih. Namenoma smo iskali – in jih še vedno – t. i. hitre zmage, saj prav te dajejo motivacijo in zagon za nadaljnje delo.

Čeprav smo aktivni na številnih področjih, ostaja naš fokus tam, kjer lahko hkrati naredimo največjo spremembo in pustimo najbolj opazno sled. Posebej ponosni smo na področje dvigovanja digitalnih kompetenc. Program Spletne brihte že peto leto zapored izobražuje uporabnike o varni in preudarni rabi interneta – sprva osnovnošolce, danes pa vse širši krog uporabnikov. Do danes smo z osnovnimi znanji opremili že skoraj 50.000 ljudi.

Velik ponos so tudi naše Lahkonočnice – legendarne pravljice, ki letos praznujejo že 10 let obstoja. Pomemben del našega trajnostnega delovanja predstavljajo tudi čebele, za katere skrbimo že sedmo leto. Nenehno spremljamo potrebe družbe, prisluhnemo temam, ki nas nagovarjajo in nam polnijo srca, ter iščemo področja, kjer lahko izstopamo in hkrati k sodelovanju pritegnemo tudi druge partnerje. 

Kateri trajnostni izziv ali trend bo v prihodnjih letih za A1 Slovenija po vašem mnenju najzahtevnejši – in kako se nanj že sedaj pripravljate?

Predvsem se moramo zavedati, da se svet danes vrti bistveno hitreje kot včeraj – in jutri se bo še hitreje kot danes. To zahteva spremembo pogleda in načina dela, ne zgolj zaradi trajnosti, temveč zaradi življenja kot celote. Stvari moramo začeti gledati drugače in biti pripravljeni na nove načine delovanja.

Tudi trendi se ne oblikujejo več za dolga obdobja, temveč se zelo hitro spreminjajo. Ne govorimo več o tem, kaj bomo počeli leta 2030 – spremembe se dogajajo danes in jutri. Pobude, ki jih izvajamo, so zato jasen dokaz, da mora biti tudi tehnološki razvoj odgovoren in usmerjen v dobro za ljudi. 

Ob tem ostaja ključno zavedanje, da so za resnične spremembe potrebni potrpljenje, motivacija in dolgoročen zagon. Spremembe vedenja zahtevajo čas in se ne zgodijo čez noč. To ni šprint, temveč maraton – ali še bolj verjetno ultramaraton. Glede na hitrost sveta morda celo Ironman, kjer je treba ves čas prilagajati discipline in teren. Kratkoročni rezultati so lahko spodbudni in si je zanje pomembno čestitati, a pravi fokus mora ostati na dolgoročnih spremembah, predanosti in zavezanosti ciljem, ki imajo trajen vpliv.
VSE NOVICE
zapri Na spletnih straneh cer-slo.si uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja
spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.
Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah.