Sodelovanje med različnimi deležniki, poslovnimi partnerji, zaposlenimi in tudi s konkurenčnimi podjetji je predpogoj, da kot družba dosežemo učinkovit prehod v zeleno gospodarstvo, je eno izmed vodilnih sporočil druge Konference trajnostnega menedžmenta, ki je v začetku decembra potekala pod okriljem CER Partnerstva za trajnostno gospodarstvo. Konferenca je pod naslovom »Uresničevanje trajnosti v praksi: Izkušnje, ki navdihujejo« združila različne industrije in panoge, na odru pa gostila šestnajst slovenskih in tujih govorcev.

Da bi dosegli podnebno nevtralnost do leta 2050, je potrebnih veliko pogumnih korakov. »Kljub temu, da sta trajnost in ESG zelo abstraktna pojma, gre pravzaprav za zelo konkretne stvari, ki jih lahko naredimo kot posamezniki, da spremenimo sebe ali posel. Trajnost je sklop majhnih korakov, ki skupaj pripeljejo do boljše, bolj zelene in odgovornejše družbe,« je v uvodnem nagovoru svoj pogled na trajnost predstavil svetovno priznani miselni vodja in avtor dveh knjižnih uspešnic Thomas Kolster. »Ne osredotočajte se le na velike revolucionarne stvari, temveč na manjše vsakdanje korake,« dodaja.
 

»Ko se lotevamo trajnostne strategije, so najpomembnejši ljudje. Če ni ljudi, ni trajnostne strategije,« poudarja Saša Vidmar, svetovalka za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj v Lidl Slovenija, kjer so prvo iniciativo s področja trajnosti Ustvarimo boljši svet oblikovali že leta 2013.

V Novi KBM, kjer so pred kratkim ustanovili poseben sektor za ESG, so se oblikovanja strategije lotili od vrha navzdol, po principu 'walk the talk'. »Če zaposleni vidijo, da predsednik uprave podpira in živi ESG, potem bodo to lažje sprejeli,« je prepričan Stefan Spiroski, svetovalec uprave Nove KBM. »Trenutno smo sicer v obdobju, ko zaključujemo oblikovanje novih ciljev za prihodnje leto in za naslednjih deset let. V pripravi pa je tudi plan dekarbonizacije na ravni celotne skupine OTP,« dodaja Spiroski. Uvajanje trajnosti po principu od zgoraj navzdol zagovarja tudi Božo Černila, glavni direktor Trima: »Da podjetje res deluje trajnostno, je na prvem mestu moja odgovornost. Če imam integriteto in odgovornost, da je rezultat potrebno delati na zeleni način, potem se je lažje pogovarjati tudi z zaposlenimi. Ko vidijo, da s temi stvarmi mislimo resno, da smo tudi tehnično opremljeni, da rezultate dosežemo na zeleni način, je vpeljava trajnostnih konceptov enostavnejša.« Z močno in pomembno vlogo vodstva se strinja tudi Roman Rojc, direktor oddelka za raziskave in strategijo v SID banki: »Pri uvajanju trajnosti v različne procese podjetja je pomembna vizija vodstva. Da predvidi, podpira in pripravi celotno ekipo na spremembe.«

Nekoliko drugačen pristop pa so pri oblikovanju strategije zavzeli v Nomagu. »Naša trajnostna strategija je nastala po principu od spodaj navzgor. Na kupu se je zbrala celotna vodstvena ekipa in v dveh delovnih dneh smo uspeli oblikovati strategijo, na katero smo ponosni,« pojasnjuje Marjan Beltram, izvršni direktor za turizem in storitvene mobilnosti v Nomagu.
 

»Najuspešnejše blagovne znamke znajo odlično komunicirati, kaj ESG in trajnost zanje pravzaprav pomenita. Naj bo vaša komunikacija uporabna, naj ljudi nekaj nauči,« poudarja Thomas Kolster. Da jasno poznavanje internega pomena trajnosti in učinkovito komuniciranje navzven in znotraj podjetja pozitivno vpliva na sprejemanje nujno potrebnih sprememb, dokazujejo tudi v Lidlu. »Odkar smo trajnost zapisali v poslovno strategijo, se je odnos do trajnosti in trajnostih projektov spremenil,« izkušnje povzema Saša Vidmar.

»Osredotočite se na spodbude. Pri uvajanju trajnosti, spremembah na področju procesov in produktov je pomemben dialog in sodelovanje med vsemi vpletenimi deležniki. Testiranje, postavljanje pametnih ciljev in načina vrednotenja, jasna komunikacija z dobavitelji in neprestano spremljanje in ocenjevanje napredka so ključne stvari za postopno, vendar uspešno uvajanje trajnosti,« izkušnje Švedskega podjetja JM povzema vodja trajnostnega razvoja Maria Sandell.

V Telekomu Slovenije, kjer so pred nekaj tedni sprejeli povsem novo trajnostno strategijo, so se za jasno komuniciranje z zaposlenimi poslužili tudi t.i. koncepta roadshow oziroma predstavitev na terenu, na katerih so zgodbo trajnosti – pomen zelenega prehoda, trajnostnega delovanja in vseh aktivnosti – uspešno predali svojim zaposlenim. »Zavedati se moramo, kakšen je vpliv Telekoma Slovenije na okolje, deležnike in ljudi. Vsak razume, da je naša odgovornost, da signal pripeljemo v vse kotičke Slovenije. Okolica to od nas pričakuje,« pojasnjuje Boštjan Zaveršek Škufca, podpredsednik uprave Telekoma Slovenije. Pomembno pa je tudi, na kakšen način svoje storitve podjetja dostavijo. »Ljudje bodo v prihodnosti še bolj aktivno presojali podjetja, ali svoj profit ustvarjajo na zelen in odgovoren način ali ne,« dodaja Zaveršek Škufca.
 

»Zavedati se moramo povezanosti in soodvisnosti med podjetij, deležniki in ljudmi, da bi uspešno reševali in naslavljali kompleksne izzive okrog nas. Sodelovanje bo v prihodnje še bolj pomembno kot sedaj. Tudi na način, kot ga še ne poznamo, za katerega do sedaj niti nismo vedeli, da ga potrebujemo,« opaža direktorica za digitalni prehod v Danish Design Center Christina Melander.  V Elanu so na področju zimsko-športne divizije naredili prav korak v doslej nepoznano smer. Da bi uspešno naslovili izzive, ki jih za proizvajalce zimske športne opreme prinašajo podnebne spremembe in prehod v zeleno gospodarstvo, so se s konkurenčnimi podjetij iz celotne Evrope povezali v Združenje evropske industrije športne opreme (FESI). »Green star vprašalnik nam je dal zrcalno podobo, kje na področju trajnosti se nahajamo. Spoznali smo, da smo na določenih področjih premajhni, da bi lahko sami spreminjali stvari. Ravno zato smo se začeli povezovati z drugimi proizvajalci v smučarski industriji. Trajnost namreč ne pomeni tekmovanja, ampak skupno iskanje rešitev,« poudarja Anita Jerala Peterman, vodja nabave zimske divizije v Elanu. Eden prvih projektov, s katerimi se aktivno ukvarjajo v združenju FESI, pa je reciklaža smuči.

Inovativna sodelovanja lahko prinašajo inovativne rešitve, tudi na področju trajnosti, upravljanja z odpadki in reciklaže. Polona Hrovat Mavsar, vodja razvojnih projektov v socialnem podjetju Circular Lab Knof, kjer so od ustanovitve podjetja v letu 2015 pred odpadom rešili že 15 ton oblačil, izpostavlja prednosti sodelovanja gospodarstva s socialnimi podjetji. »Delujemo na drugačen način, smo bolj agilni in lažje se prilagajamo na spremembe. Hitrejše odreagiramo. V partnerstva s podjetij pa prinašamo drugačna znanja in kompetence, dvig konkurenčnosti, transparentnost in verodostojnost,« pravi Polona Hrovat Mavsar. »Greenwashig že dolgo ni dovolj za konkurenčnost na trgu,« dodaja.

Partnerstev pa se poslužujejo tudi v podjetju Aquafil. »Na področju preprog smo želeli oblikovati trajnostne izdelke oziroma preproge, ki jih bo po koncu življenjske dobe možno tudi reciklirati in ponovno uporabiti. Tradicionalne preproge namreč predstavljajo precejšen izziv na tem področju. Poiskali smo primerne proizvajalce, ki iz našega osnovnega materiala, recikliranega najlona EcoNyl, ustvarjajo trajnostne preproge. Konec koncev je tudi EcoNyl narejen iz odpadkov,« pripoveduje Cristina Stefani, vodja marketinga in poslovnega razvoja v Aquafilu. »Spremeniti moramo dojemanje, smeti niso nujno smeti,« dodaja.

Vključevanje sodelavcev lahko vodi do večje zavzetosti na področju trajnosti

»Imamo oddelek namenjen trajnosti, sprejeli smo več različnih strategij in smernic. Dejstvo pa je, da smo posamezniki oziroma zaposleni tisti, ki z majhnimi koraki spreminjamo svet. Vsi pa vemo, da je najtežje spreminjati ravno sebe. Zato smo se lotili strategije izobraževanja in vključevanja zaposlenih,« pojasnjuje Urška Ojsteršek, vodja internega komuniciranja v Petrolu. Da bi prispevali k zavedanju zaposlenih, so med drugim oblikovali tudi vprašalnik Moj ogljični odtis, ki temelji na samooceni zaposlenih. V dveh mesecih je anketni vprašalnik rešila približno četrtina zaposlenih na vseh trgih.

»Povabite sodelavce, ki že imajo zanimanje in afiniteto do trajnostnih praks, da se vključijo v aktivnosti podjetja in tako postanejo ambasadorji trajnosti,« še poziva Urška Ojsteršek. Na podoben način so zavedanje o trajnostnih praksah aktivno začeli vpeljevati tudi v Decathlonu. »Oblikovali smo ekipo t.i. SD relay-ev. Gre za osebe, ki jim je skrb za okolje blizu. Sedaj pa so še v okviru podjetja dobili priložnost, da del svojega časa namenijo tej tematiki. Da ozaveščajo sodelavce, skrbijo za trajnostne projekte, promocijo in dogodke,« pojasnjuje vodja trajnosti v Decathlonu Tina Špenko.

Priložnost za prepoznavanje trajnostnih ambasadorjev v podjetjih se kaže predvsem med mlajšimi zaposlenimi. »V novi generaciji vidim potencial. Moja izkušnja je, da vsi iščejo nek namen oziroma poslanstvo podjetja ter načine, kako bi lahko kot posamezniki v kratkem času prispevali k uspehu in poslanstvu podjetja. Ta želja je pri iskalcih zaposlitve izražena veliko močneje kot kadarkoli prej,« opaža Luka Lamut, HR direktor v Knauf Insulation. »Tudi za pozicije, ki niso neposredno povezane s trajnostjo, se na razgovorih s kandidati pogovarjamo o zelenih načinih, rešitvah, namenu in poslanstvu,« dodaja.
 

»Raziskave kažejo, da 65 % ljudi želi kupovati od blagovnih znamk, ki imajo zelo jasen namen. Le 26 % ljudi pa dejansko od takšnih blagovnih znamk tudi kupuje,« izpostavlja Thomas Kolster. Kako pomemben je jasen namen in poslanstvo podjetja, se med drugim zavedajo v Unileverju: »Vizija podjetja je, da naredimo trajnostno življenje skupno za vse,« poudarja Marko Čuček, regionalni direktor v podjetju Unilever. Na vprašanje, kaj bi svetoval podjetjem, ki trajnost še vedno dojemajo kot 'nekaj za zraven', pa odgovarja: »Danes ste že dinozavri.«

Da bi uspešno korakali po poti trajnosti in zelenega prehoda ter pravočasno izpeljali potrebne spremembe na različnih ravneh gospodarstva, je torej potrebna kolektivna zavest in sodelovanje. Dogodki, kot je Konferenca trajnostnega menedžmenta, predstavljajo odlično priložnost za diskusijo in vzpostavljanje novih sodelovanj. Pozitivne trajnostne zgodbe, ki se v slovenskem gospodarstvu že odvijajo, pa prinašajo optimističen zagon.