Na izrednem zasedanju Sveta EU za okolje so ministri 5. novembra dosegli politični dogovor glede predloga spremembe Evropskega podnebnega zakona,  ki določa pravno zavezujoč cilj 90-odstotnega zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov do leta 2040 glede na leto 1990. Hkrati so potrdili nov nacionalno določen prispevek (NDC), ki ga bo EU predložila pred 30. podnebno konferenco Združenih narodov (COP30) v Belému.

Sporazum, dosežen po zahtevnih pogajanjih, ohranja cilj Evropske komisije, vendar vključuje številne koncesije in prožnosti, predvsem zaradi pritiskov Italije in Poljske. Proti so glasovale Poljska, Slovaška, Češka in Madžarska, Belgija in Bolgarija pa sta se vzdržali.

Povzetek ključnih elementiov dogovora

• Cilj za leto 2040 ostaja nespremenjen, vendar je razdeljen na posamezne komponente
  Ministri so potrdili pravno zavezujoč cilj 90-odstotnega neto zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, vendar so uvedli razdelitev med najmanj 85-odstotnim zmanjšanjem na nacionalni ravni in do 5-odstotnim zmanjšanjem, ki ga je mogoče doseči z mednarodnimi ogljikovimi krediti od leta 2036 v skladu s členom 6 Pariškega sporazuma. To je prvič, da bi taki krediti lahko prispevali k splošnemu podnebnemu cilju EU.
• Pilotna faza za mednarodne kredite (2031–2035)
  Medtem ko se ogljikovi krediti lahko uporabljajo šele od leta 2036, besedilo Sveta omogoča ustanovitev pilotnega trga za „visokokakovostne in visoko integritetne“ mednarodne kredite med letoma 2031 in 2035.
• Odpravljena zaščitna določba o izključitvi iz sistema ETS
  Prejšnji osnutki so izrecno prepovedovali uporabo mednarodnih kreditov v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS). Ta stavek je bil črtan, kar Evropski komisiji pušča odprto možnost, da pozneje odloči, ali se krediti lahko uporabljajo v okviru sistema ETS.
• Prožnost držav članic pri uporabi kreditov po letu 2030
  Besedilo uvaja prožnost pri nacionalnem izvajanju, ki državam članicam omogoča, da uporabijo visokokakovostne mednarodne kredite za izpolnitev do 5 % svojih ciljev po letu 2030, ob upoštevanju pregleda Komisije v letu 2029. To ustvarja različne možnosti za manevriranje v državah članicah, odvisno od domačega napredka in oblikovanja politik.
• Zamuda pri začetku ETS2
  Začetek ETS2 (ki zajema stavbe, cestni promet in dodatne sektorje) je bil odložen za eno leto, na leto 2028, brez ponovnega odprtja direktive. Ta zamuda je odgovor na zaskrbljenost glede socialne pravičnosti in energetske revščine, vendar obstaja tveganje, da bo upočasnila spodbude za zgodnjo dekarbonizacijo v teh sektorjih.
• Počasnejše postopno ukinjanje brezplačnih pravic za industrijo
  Svet se je strinjal, da bo preučil bolj postopno ukinjanje brezplačnih pravic v okviru EU ETS od leta 2028 naprej, da bi „podprl dekarbonizacijo, naložbe in zaposlovanje“ ter hkrati zmanjšal tveganje selitve emisij CO2.
• Večji poudarek na konkurenčnosti in energetski varnosti
  Nove uvodne izjave izrecno navajajo potrebo po zagotovitvi industrijske prenove Evrope, tehnološke nevtralnosti in zaščite strateških sektorjev, kot so avtomobilska industrija, jeklarstvo in kemična industrija. Besedilo poziva k „pravi energetski uniji“, ki bo zagotovila cenovno dostopno, varno in doma proizvedeno čisto energijo, ter priznava vlogo goriv z nizkimi in ničelnimi emisijami ogljika pri dekarbonizaciji prometa po letu 2030.

Vmesni cilj (NDC) za leto 2035
EU bo do leta 2035 dosegla 66,25–72,5 % zmanjšanje emisij, kar bo predstavljalo uradno stališče EU na COP30 v Belému.

Reakcije

• Komisar Wopke Hoekstra je sporazum označil kot korak k predvidljivosti in konkurenčnosti, ki krepi zaupanje vlagateljev.
• Poslovne mreže (CLG Europe) so cilj 90 % pozdravile, a opozorile, da lahko prevelika prožnost oslabi preobrazbo industrije.
• WWF in CAN Europe menita, da je dogovor oslabil dejanski cilj pod 85 % in zmanjšal ambicioznost.
• Think tanki Strategic Perspectives in E3G pa vidijo dogovor kot politično pomembno potrditev evropske zaveze k dekarbonizaciji in konkurenčnosti pred COP30.

Naslednji koraki
Odbor ENVI Evropskega parlamenta bo o predlogu glasoval 11. novembra, zatem sledi plenarno glasovanje in tristranski pogovori. Odbor ITRE je cilj 90 % podprl, odbor TRAN pa ga je zavrnil.