Evropska podjetja se soočajo z visokimi stroški energije, potrebo po razogljičenju in vse večjimi pritiski na konkurenčnost. Evropska komisija zato energetsko učinkovitost postavlja v središče gospodarske in energetske politike. Za pospešitev naložb bo ključno predvsem učinkovitejše povezovanje javnih sredstev, zasebnega kapitala in strokovne podpore podjetjem. Na mednarodni delavnici projekta LIFE REFINEE v Pulju je predstavnica Evropske komisije Chiara Petrone predstavila najnovejše evropske usmeritve na področju energetske učinkovitosti, elektrifikacije in financiranja razogljičenja industrije ter malih in srednjih podjetij.

Energetska učinkovitost ni več zgolj okoljsko vprašanje

Energetska učinkovitost je postala eno pomembnejših orodij evropske gospodarske politike. Evropska unija jo obravnava kot predpogoj za zagotavljanje energetske varnosti, cenovno dostopne energije, zmanjševanje odvisnosti od uvoza fosilnih goriv in dolgoročno konkurenčnost industrije.

To je bilo osrednje sporočilo Chiare Petrone iz Generalnega direktorata Evropske komisije za energijo (DG ENER), ki je 27. oktobra 2026 sodelovala na mednarodni delavnici projekta LIFE REFINEE v Pulju. Delavnica je bila namenjena razvoju industrijskih energetskih skupnosti ter iskanju rešitev, s katerimi bi podjetjem olajšali skupne naložbe v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije.

Petrone je poudarila, da energetska učinkovitost danes presega okvir podnebnih ciljev. V razmerah geopolitične negotovosti in nestanovitnih cen energije neposredno vpliva na stroške poslovanja, izpostavljenost energetskim tveganjem in odpornost evropskega gospodarstva.

Evropska unija si je z Direktivo o energetski učinkovitosti zastavila cilj, da do leta 2030 zmanjša porabo energije za 11,7 % glede na referenčni scenarij. Pomen tega cilja ni le v zmanjševanju emisij, temveč tudi v njegovih gospodarskih učinkih.

Po podatkih, ki jih je predstavila Evropska komisija, lahko vsak evro, vložen v energetsko učinkovitost v industriji, v življenjski dobi ukrepa prinese približno štiri evre prihrankov pri stroških energije. Energetska učinkovitost bi lahko prispevala tudi do 40 % potrebnega zmanjšanja emisij CO₂ v EU do leta 2030.

Takšni učinki postavljajo energetsko učinkovitost med naložbe z neposrednimi gospodarskimi koristmi. Za podjetja pomenijo nižje obratovalne stroške, manjšo občutljivost na spremembe cen energentov in večjo predvidljivost poslovanja. Na evropski ravni pa manjšo potrebo po uvozu energije in zmanjševanje energetskih stroškov za gospodarstvo, gospodinjstva in javne finance.

Evropska industrija se mora pripraviti na pospešeno elektrifikacijo

Pomemben del prihodnje evropske energetske politike bo elektrifikacija industrijskih procesov, ogrevanja in drugih segmentov porabe energije.

Petrone je predstavila novi evropski akcijski načrt za elektrifikacijo (Electrification Action Plan), ki po njenih navedbah določa okvirni cilj, da bi se delež električne energije v končni porabi energije v EU do leta 2040 povečal na 46 %. To bi pomenilo približno podvojitev sedanjega deleža, ki znaša okoli 23 %.

Doseganje tega cilja ne bo odvisno zgolj od razpoložljivosti tehnologij. Eden ključnih pogojev je ekonomska privlačnost elektrifikacije, predvsem razmerje med cenami električne energije in fosilnih goriv.

Komisija zato predvideva ukrepe za zniževanje stroškov električne energije, med drugim z večjo prožnostjo elektroenergetskega sistema, povečevanjem deleža obnovljivih virov, zmanjševanjem sistemskih stroškov, prilagajanjem davčnih obremenitev ter postopnim opuščanjem subvencij za fosilna goriva.

Za industrijo je posebej pomembno razmerje med ceno električne energije in zemeljskega plina. Če je električna energija bistveno dražja, se podjetja težje odločajo za zamenjavo tehnoloških procesov, čeprav bi bila elektrifikacija z vidika porabe energije in emisij učinkovitejša.

Pomembno področje prihodnjih naložb je tudi toplotna energija. Komisija želi spodbuditi razvoj daljinskega ogrevanja in hlajenja ter učinkovitejšo uporabo odvečne toplote iz industrijskih procesov. Petrone je izpostavila prihodnjo evropsko pobudo za izkoriščanje odvečne toplote, ki predvideva, da bi ta do leta 2050 lahko pokrivala 11 % evropskih potreb po toploti.

To odpira možnosti tudi za povezovanje podjetij znotraj industrijskih in poslovnih con. Odvečna toplota enega proizvodnega procesa lahko postane uporaben energetski vir za drugo podjetje ali za lokalne sisteme ogrevanja. Takšne rešitve zahtevajo usklajevanje različnih porabnikov in proizvajalcev energije, primerno infrastrukturo ter poslovne in finančne modele, ki omogočajo delitev stroškov in koristi.

Elektrifikacijo bodo spremljali tudi ukrepi za razvoj znanja, poklicnih kompetenc in proizvodnih zmogljivosti. Komisija med drugim predvideva podporo sodelovanju tehničnih šol in podjetij pri usposabljanju strokovnjakov za električne in ogrevalne sisteme.

Za energetsko intenzivnejše industrijske procese pa bodo pomembni dodatni finančni mehanizmi, vključno z nadaljnjimi dražbami za industrijsko toploto v okviru Inovacijskega sklada in prihodnjimi instrumenti za razogljičenje industrije.

Naložbena vrzel znaša 170 milijard evrov na leto

Čeprav so gospodarske koristi energetske učinkovitosti dobro prepoznane, obseg naložb še vedno močno zaostaja za potrebami.

Po ocenah Evropske komisije bi morala EU v obdobju 2021–2030 za energetsko učinkovitost namenjati približno 370 milijard evrov letno. Dejanske javne in zasebne naložbe znašajo približno 200 milijard evrov. Letna finančna vrzel tako dosega okoli 170 milijard evrov.

Obseg potreb jasno kaže, da evropskega energetskega prehoda ne bo mogoče financirati predvsem z javnimi nepovratnimi sredstvi.

Komisija zato vse večji poudarek namenja instrumentom, ki omogočajo mobilizacijo zasebnega kapitala. Med njimi so posojila, jamstva, instrumenti za delitev tveganj, kombinirano financiranje in poslovni modeli, pri katerih se naložbe financirajo na podlagi pričakovanih oziroma doseženih prihrankov energije.

Nepovratna sredstva bodo še naprej pomembna, vendar predvsem tam, kjer naložb ni mogoče izvesti pod tržnimi pogoji ali kjer obstajajo posebne socialne in druge potrebe.

Pomembna sprememba evropskega pristopa je tako premik od neposrednega subvencioniranja posameznih ukrepov k vzpostavljanju pogojev, ki omogočajo izvedbo večjega obsega gospodarsko upravičenih naložb.

Za finančne institucije to pomeni razvoj ustreznejših produktov in mehanizmov za obvladovanje tveganj, za podjetja pa boljšo dostopnost financiranja ter podporo pri pripravi projektov.

Zakaj podjetja ne vlagajo, čeprav bi se jim naložbe izplačale?

Finančna vrzel ni zgolj posledica pomanjkanja kapitala. Evropska komisija ugotavlja, da se predvsem mala in srednja podjetja pogosto ne odločijo za naložbe v energetsko učinkovitost, čeprav bi jim te dolgoročno znižale stroške poslovanja.

Petrone je opozorila, da ključne ovire pogosto niso tehnološke, temveč organizacijske, finančne in institucionalne.

Mala in srednja podjetja praviloma nimajo enakih notranjih zmogljivosti kot velika podjetja. Priprava energetskih projektov zahteva specifična tehnična znanja, analizo prihrankov, poznavanje finančnih instrumentov in sposobnost obvladovanja investicijskih tveganj.

Posamezna podjetja se zato soočajo s kompleksnimi postopki, omejenim dostopom do financiranja in visokimi začetnimi stroški priprave projektov.

Težava je tudi razdrobljenost naložb. Posamezni projekti energetske učinkovitosti so za večje institucionalne vlagatelje pogosto premajhni, njihova priprava in presoja pa glede na velikost naložbe razmeroma zahtevni.

Prav zato Komisija poudarja potrebo po združevanju projektov v večje naložbene portfelje, tehnični pomoči in razvoju standardiziranih finančnih rešitev.

Pomembno vlogo lahko prevzamejo tudi poslovni modeli Energy as a Service, pri katerih podjetje namesto neposrednega nakupa tehnologije pridobi energetsko storitev, povezana investicija pa se financira oziroma poplačuje v okviru dogovorjenega poslovnega modela.

Takšni pristopi lahko zmanjšajo začetne finančne obremenitve podjetij in jim omogočijo izvedbo ukrepov, za katere se sicer ne bi odločila.

Financiranje energetske učinkovitosti v novem evropskem proračunu

Sedanji evropski sistem financiranja energetske učinkovitosti temelji na različnih virih.

Pomemben del sredstev je bil zagotovljen prek Mehanizma za okrevanje in odpornost, finančnih instrumentov kohezijske politike ter programa InvestEU. Evropska investicijska banka ima pomembno vlogo pri zagotavljanju jamstev in zmanjševanju tveganj, medtem ko instrument ELENA podpira tehnično pripravo večjih investicijskih projektov.

Program LIFE in drugi specializirani programi zagotavljajo predvsem podporo inovativnim pristopom, svetovanju in razvoju projektov. Čeprav so njihovi proračuni manjši, lahko pomembno prispevajo k razvoju modelov, ki jih je mogoče pozneje uporabljati v večjem obsegu.

Posebej pomembno vprašanje je, kaj se bo zgodilo po zaključevanju Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Petrone je opozorila na nevarnost izrazitega zmanjšanja razpoložljivega financiranja ob njegovem izteku. Čeprav bo del potreb naslovil Socialni sklad za podnebje, ima ta drugačen, bolj socialno usmerjen namen in bistveno manjši finančni obseg.

Evropska komisija zato v predlogu večletnega finančnega okvira 2028–2034 predvideva pomembno prenovo evropskih finančnih programov.

Eden od ciljev je poenostavitev evropskega proračuna z zmanjšanjem števila programov z 52 na 16. Hkrati želi Komisija okrepiti učinek evropskih sredstev, povečati njihovo sposobnost privabljanja zasebnega kapitala ter financiranje tesneje povezati z doseženimi rezultati.

Osrednjo vlogo naj bi imel novi Evropski sklad za konkurenčnost (European Competitiveness Fund), ki bi združeval različne oblike finančne podpore, vključno z jamstvi, kombiniranim financiranjem, tehnično pomočjo in instrumenti za združevanje projektov.

Gre za pomembno usmeritev, saj bi lahko podjetjem omogočila bolj povezano obravnavo investicijskih potreb, namesto da morajo sredstva in strokovno podporo iskati v več ločenih programih.

Petrone je ob tem poudarila, da gre za predlagane rešitve za naslednje proračunsko obdobje, katerih podrobna zasnova se še oblikuje.

Evropska investicijska banka namenja 17,5 milijarde evrov za energetsko učinkovitost MSP

Ena najpomembnejših konkretnih pobud, predstavljenih na delavnici, je program Evropske investicijske banke Energy Efficiency for SMEs Initiative, vreden 17,5 milijarde evrov.

Program za obdobje 2025–2027 izvaja EIB ob podpori Evropske komisije prek programa InvestEU.

Njegov namen je izboljšati dostop malih in srednjih podjetij do ugodnega financiranja naložb v energetsko učinkovitost.

Pomembno je, da program ne temelji predvsem na neposrednem dodeljevanju nepovratnih sredstev podjetjem. EIB zagotavlja kreditne linije, jamstva in instrumente za delitev tveganj finančnim posrednikom, predvsem poslovnim bankam, ki nato podjetjem omogočajo ugodnejše pogoje financiranja.

Takšen model lahko poveča obseg razpoložljivega financiranja, saj se pri izvedbi naložb uporabijo tudi sredstva in distribucijske zmogljivosti poslovnih bank.

Poleg klasičnih posojil program podpira tudi razvoj poslovnih modelov, pri katerih se energetske rešitve zagotavljajo kot storitev.

Za MSP je posebej pomembno, da finančni instrumenti upoštevajo njihove dejanske potrebe: omejene kadrovske in finančne vire, manjše investicijske projekte ter potrebo po enostavnih in preglednih postopkih.

Novi pospeševalnik financiranja energetske učinkovitosti

V prihodnjem večletnem finančnem okviru Komisija načrtuje še poseben instrument Energy Efficiency Financing Accelerator, namenjen pospeševanju financiranja energetske učinkovitosti.

Po predstavljenih izhodiščih naj bi bil umeščen v Evropski sklad za konkurenčnost ter povezoval nepovratna sredstva, posojila in svetovalne storitve.

Njegov cilj bo izboljšati dostop do kapitala, podpreti pripravo investicijskih projektov in olajšati njihovo združevanje v večje naložbene portfelje.

Predvidene so tudi možnosti sektorsko prilagojenih rešitev za mala in srednja podjetja, energetske prenove stavb ter ogrevanje in hlajenje.

Instrument je še v fazi načrtovanja, zato njegova dokončna struktura in pogoji financiranja še niso določeni.

Kljub temu njegova zasnova kaže, v katero smer se razvija evropska finančna politika: proti večjemu povezovanju investicijskega kapitala, javnih spodbud in strokovne podpore.

Nacionalna vozlišča in enotne kontaktne točke za podjetja

Pomemben del evropskega pristopa je tudi Evropska koalicija za financiranje energetske učinkovitosti (European Energy Efficiency Financing Coalition).

Koalicija povezuje države članice, poslovne banke, nacionalne razvojne banke in industrijske organizacije.

Njen cilj ni zgolj izmenjava informacij, temveč predvsem razvoj finančnih rešitev, ki bolje povezujejo potrebe vlagateljev in podjetij.

Pomembno vlogo pri tem imajo nacionalna vozlišča, ki delujejo kot platforme za razvoj finančnih produktov, odpravljanje regulativnih ovir in podporo pri pripravi projektov. Petrone je med državami, v katerih takšna vozlišča že delujejo, posebej omenila Italijo in Slovenijo.

Za mala in srednja podjetja je zanimiva dejavnost posebne delovne skupine koalicije, ki razvija model enotnih kontaktnih točk za energetsko učinkovitost.

Njihov namen je podjetjem na enem mestu zagotoviti informacije, tehnično pomoč in podporo pri dostopu do financiranja.

Model naj bi bil zasnovan tako, da ga bo mogoče prilagoditi in uporabiti v različnih državah članicah. Po navedbah Petrone so zanimanje za njegovo pilotno uvedbo že izrazili v Estoniji, Romuniji in na Nizozemskem.

Takšne podporne strukture so pomembne, ker lahko zmanjšajo vrzel med razpoložljivimi finančnimi instrumenti in dejansko sposobnostjo podjetij, da jih uporabijo.

Razpoložljiv kapital namreč sam po sebi še ne zagotavlja naložb. Podjetja potrebujejo tudi pomoč pri prepoznavanju priložnosti, pripravi projektov, oceni ekonomskih učinkov ter izbiri primernega finančnega modela.

Industrijske energetske skupnosti kot priložnost za skupne naložbe

Predstavljene evropske usmeritve so posebej pomembne za industrijske in poslovne cone, kjer lahko povezovanje podjetij omogoči drugačen pristop k proizvodnji, porabi in upravljanju energije.

Posamezno podjetje morda nima zadostnega obsega porabe, primernih površin ali finančnih zmogljivosti za večjo energetsko investicijo. S sodelovanjem več podjetij pa se lahko odprejo možnosti za skupno proizvodnjo električne energije, uporabo hranilnikov, upravljanje porabe, izkoriščanje odvečne toplote ter razvoj skupne energetske infrastrukture.

Takšni projekti lahko povečajo učinkovitost uporabe energije, zmanjšajo investicijske stroške na posameznega uporabnika in ustvarijo večji obseg naložb, ki je zanimivejši za finančne institucije.

Vendar tehnološke možnosti same po sebi niso dovolj. Za izvedbo so potrebni ustrezni organizacijski in pravni modeli, jasna razdelitev stroškov in koristi ter zanesljiv finančni okvir.

Prav te izzive naslavlja evropski projekt LIFE REFINEE, v okviru katerega partnerji razvijajo in preizkušajo inovativne finančne instrumente za energetsko učinkovitost malih in srednjih podjetij.

V italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini projekt razvija model financiranja, ki združuje javna in zasebna sredstva ter temelji na povezovanju podjetij. V Istri pa je poudarek na razvoju hibridnega finančnega instrumenta za spodbujanje industrijskih energetskih skupnosti v poslovnih conah.

Slovenija ima v projektu vlogo okolja za prenos in nadaljnjo uporabo razvitih rešitev.

Oba pristopa izhajata iz potrebe po premagovanju razdrobljenosti investicijskih projektov, zmanjševanju tveganj za financerje in zagotavljanju strokovne podpore podjetjem.

S tega vidika je projekt REFINEE neposredno povezan s širšo evropsko usmeritvijo, ki jo je predstavila Evropska komisija: javna sredstva morajo pomagati ustvariti pogoje, v katerih je mogoče mobilizirati bistveno več zasebnega kapitala za energetski prehod gospodarstva.

Od razpoložljivih sredstev do izvedenih naložb

Predstavitev Evropske komisije je pokazala, da v prihodnjem obdobju ne bo pomembno zgolj, koliko sredstev bo Evropska unija namenila energetski učinkovitosti, temveč predvsem, kako učinkovito bodo ta sredstva uporabljena.

Obseg evropskih investicijskih potreb presega zmogljivosti javnih proračunov. Zato bo treba razvijati finančne instrumente, ki zmanjšujejo tveganja, odpravljajo ovire pri pripravi projektov in omogočajo večje vključevanje zasebnega kapitala.

Pri tem imajo banke, razvojne finančne institucije, energetska podjetja, regionalne razvojne organizacije in poslovna združenja pomembno vlogo. Njihovo sodelovanje bo odločilno predvsem pri naložbah malih in srednjih podjetij, ki imajo velik potencial za izboljšanje energetske učinkovitosti, vendar pogosto premalo lastnih zmogljivosti za pripravo in izvedbo zahtevnejših projektov.

Za podjetja to pomeni, da bo poleg izbire ustrezne tehnologije vse pomembnejša tudi kakovost investicijske priprave. Jasno opredeljeni prihranki, realistični finančni izračuni, obvladovanje tveganj in primerno strukturirano financiranje bodo ključni za uspešnost naložb.

Osrednje sporočilo Evropske komisije je, da mala in srednja podjetja ne potrebujejo nujno dodatne univerzalne subvencijske sheme, temveč bolj povezano podporo, ki združuje dostop do kapitala, jamstva, strokovno svetovanje in poslovne modele z nižjimi začetnimi stroški.

To je tudi pomembno izhodišče za prihodnji razvoj evropskih finančnih instrumentov in za projekte, kot je REFINEE, ki skušajo evropske cilje prenesti v konkretne investicijske rešitve za podjetja.

Prezentacija >>