Na srečanju projekta REFINEE v Milanu 16. aprila 2026 je bilo eno od osrednjih vprašanj, kako pospešiti investicije v energetsko učinkovitost v malih in srednje velikih podjetjih. Razprava je pokazala, da ključni problem ni več zgolj dostop do kapitala, temveč predvsem sposobnost podjetij, da pripravijo kakovostne, financirljive projekte, ter sposobnost finančnega sistema, da te potrebe prepozna in ustrezno naslovi.

Dogodek je ponudil štiri zelo različne, a med seboj močno povezane poglede:

• pogled bančnega ekosistema,
• pogled Evropske komisije,
• pogled predstavnikov malih podjetij in
• pogled dveh bank, ki že aktivno spreminjata svojo vlogo v podpori energetskemu prehodu podjetij.

Trg financiranja obstaja, a ne dosega dovolj MSP

Uvodni analitični okvir je predstavil Romano Stasi, Segretario Generale, ABI Lab. Njegovo izhodišče je bilo jasno: trg financiranja energetske učinkovitosti je precej bolj razvit, kot se pogosto domneva.

Iz analize italijanskega bančnega sektorja izhaja, da velika večina bank že ponuja specializirane produkte za energetsko učinkovitost, da financiranja niso omejena zgolj na manjše projekte in da so ročnosti ter finančni instrumenti prilagodljivi. Kljub temu pa delež financiranja, ki dejansko doseže MSP, ostaja omejen.

Stasi je izpostavil, da glavno ozko grlo ni pomanjkanje kapitala, temveč pomanjkanje kakovostno pripravljenih projektov. Podjetja pogosto nimajo ustreznih kompetenc, težko opredelijo koristi investicij in bankam ne znajo predstaviti projektov v obliki, ki bi bila zanje primerna. Zato energetska učinkovitost ni več predvsem tehnološki izziv, temveč vse bolj organizacijski in upravljavski izziv.

Posebej pomemben del njegove predstavitve je bil tudi premik v vlogi bank. Banke po njegovih besedah vse bolj razvijajo tehnične in inženirske kompetence, ponujajo svetovanje in podjetjem pomagajo razumeti njihov ogljični odtis ter investicijski potencial. Banka tako ni več le financer, ampak postaja partner pri pripravi projektov.

Ob tem je opozoril tudi na omejitve javnega sektorja. Nepovratna sredstva, davčne spodbude in garancije ostajajo pomembni za aktivacijo investicij, vendar so pogosto časovno omejeni, nepovezani z bančnimi produkti in ustvarjajo nestabilnost na trgu. Namesto stabilnega investicijskega okolja tako nastajajo cikli intenzivnega vlaganja, ki jim sledijo zastoji.

Energetska učinkovitost postaja del industrijske politike EU

Drugi ključni prispevek je podal Pierluca Merola iz DG ENERG pri Evropski komisiji, ki je energetsko učinkovitost umestil v bistveno širši evropski okvir.

Njegovo glavno sporočilo je bilo, da energetska učinkovitost ni več razumljena kot ločen podnebni ukrep, temveč kot del nove industrijske politike EU. V novem mandatu Evropske komisije je prišlo do pomembnega premika: če je bil v prejšnjem obdobju poudarek predvsem na zmanjševanju emisij in doseganju podnebnih ciljev, je danes v ospredju vprašanje, kako razogljičenje uporabiti kot vzvod za konkurenčnost Evrope.

Merola je poudaril tri funkcije energetske učinkovitosti. Prva je konkurenčnost podjetij, saj manjša poraba energije pomeni nižje operativne stroške, večjo odpornost na cenovne šoke in bolj stabilen poslovni model. Druga je razogljičenje, pri čemer EU ostaja zavezana ciljem minus 55 odstotkov emisij do leta 2030, minus 90 odstotkov do leta 2040 in podnebni nevtralnosti do leta 2050. Tretja pa je energetska varnost, saj Evropa ostaja neto uvoznica energije, predvsem fosilnih goriv, zato vsaka enota energije, ki je ne potrebujemo, pomeni manjšo geopolitično odvisnost in večjo odpornost.

V nadaljevanju je predstavil tudi premik v evropski logiki financiranja. Evropska komisija po njegovih besedah želi postopoma zmanjševati odvisnost od nepovratnih sredstev in preiti k bolj stabilnim, predvidljivim in dolgoročnim mehanizmom, kot so finančni instrumenti, javne garancije, posojila in kombiniranje javnih ter zasebnih virov.

Poseben poudarek je namenil vlogi Evropske investicijske banke (EIB). Pojasnil je, da EIB danes ne deluje več zgolj kot razvojna banka, temveč kot platforma za aktivacijo zasebnega kapitala. Izpostavil je program v vrednosti 17,5 milijarde evrov, namenjen energetski učinkovitosti MSP, s ciljem financiranja več kot 350.000 podjetij v približno treh letih. Ključno pa je, da EIB podjetij ne financira neposredno, temveč deluje kot posredniški sistem: EIB zagotovi kapital in garancije, komercialne banke izvajajo financiranje, podjetja pa do sredstev dostopajo prek lokalnega finančnega sistema.

Merola je večkrat poudaril, da glavni problem ni več to, ali kapital obstaja. Kapital obstaja, prav tako politična podpora in finančni instrumenti. Manjka pa most med idejo in investicijo: standardizacija projektov, tehnična podpora podjetjem ter razvoj kakovostno pripravljenega investicijskega pipelinea.

Mala podjetja vlagajo, a sistem financiranja ni prilagojen njihovi realnosti

Pogled podjetij je predstavila Maria Rita Sofi, Responsabile Ufficio Politiche Energetiche, CNA – Confederazione Nazionale dell’Artigianato e della Piccola e Media Impresa.

Njena predstavitev je pomembno dopolnila bančni in evropski pogled, saj je opozorila, da so MSP zelo heterogen svet. Znotraj te kategorije so na eni strani mikro podjetja z manj kot deset zaposlenimi, na drugi strani pa bolj strukturirana podjetja. Ta raznolikost pomeni tudi zelo različen energetski profil: nekatera podjetja imajo porabo, ki je primerljiva z gospodinjstvi, druga pa so skoraj energetsko intenzivna, čeprav formalno ne sodijo med energetsko intenzivne industrije.

Sofi je poudarila, da energija za italijanska MSP predstavlja resno omejitev konkurenčnosti. Po njenih podatkih imajo italijanska podjetja višje cene energije od evropskih konkurentov, pomemben del stroška pa predstavljajo tudi davčne in parafiskalne obremenitve. Prav zato je glavni motiv za vlaganje v energetsko učinkovitost predvsem ekonomski: znižanje stroškov energije.

Predstavila je tudi podatke raziskave CNA, po katerih je približno polovica podjetij že izvedla ukrepe energetske učinkovitosti ali vlagala v obnovljive vire, 86 odstotkov teh pa je izvedlo vsaj en ukrep energetske učinkovitosti. Šlo je večinoma za manjše in manj kompleksne posege, najpogosteje za fotovoltaiko, toplotne črpalke in solarne sisteme.

Eden najmočnejših poudarkov njenega nastopa je bil podatek, da je le približno četrtina podjetij za te investicije uporabila kakršnokoli finančno podporo. Večina podjetij je torej investirala sama. To po njenem kaže na moč potrebe po zmanjšanju stroškov, hkrati pa tudi na to, da sistem financiranja in javnih spodbud ni prilagojen realnosti malih podjetij.

Opozorila je na več ključnih ovir: banke težko ocenjujejo MSP, zahteve po garancijah so pogosto nesorazmerne glede na velikost investicije, administrativna kompleksnost je previsoka, veliko podjetij uporablja poenostavljeno računovodstvo, zmanjšuje pa se tudi vloga lokalnih bank, s katerimi so imela mala podjetja tradicionalno bolj neposreden odnos.

Posebej je izpostavila tudi ESG kot nov paradoks. Čeprav MSP formalno niso zavezana ESG poročanju, v praksi postajajo posredno zavezana zaradi zahtev bank, velikih kupcev in certifikacijskih organov. Posledica so podvajanje informacij, administrativno breme in nesorazmerne zahteve, ki najbolj prizadenejo prav mikro podjetja.

Njen zaključek je bil zelo jasen: interes podjetij obstaja, investicije se že dogajajo, vendar sistem financiranja ni prilagojen realnosti MSP. Za uspešen prehod je potrebno več poenostavitev, več prilagoditev na strani bank in boljše razumevanje strukture ter potreb malih podjetij.

Banka mora postati spremljevalec podjetja

V razpravi o vlogi bank je najprej nastopila Adelaide Mondo, Responsabile Ufficio Lending Products, Solutions & Sales, BPER.

Njena predstavitev je pokazala, kako banke vse bolj dojemajo trajnost in energetsko učinkovitost kot del svojega osnovnega poslovnega modela. Poudarila je, da banka ne želi biti več zgolj financer, ampak partner, spremljevalec in svetovalec pri razvoju podjetij na področju trajnosti.

Po njenih besedah so k temu pomembno prispevale tudi evropske regulativne zahteve. Smernice EBA bankam namreč nalagajo, da pri kreditni presoji ne preverjajo več le sposobnosti vračila, temveč tudi fizično in tranzicijsko tveganje. To pomeni, da mora banka razumeti, kako je podjetje pripravljeno na energetske in podnebne spremembe. Energetska učinkovitost tako postaja sestavni del kreditne presoje: podjetje, ki ne obvladuje rastočih energetskih stroškov, izgublja odpornost, medtem ko investicija v energetsko učinkovitost lahko izboljša njegovo sposobnost vračila kredita.

Mondo je veliko poudarka namenila podatkom. Ti po njenem niso več dodatek, ampak osnova za oceno podjetja, pripravo tranzicijske poti in razogljičenje bančnega portfelja. Če banka nima dobrih podatkov, uporablja sektorske približke, kar vodi v manj natančne odločitve.

Predstavila je tudi praktične odgovore BPER na te izzive. Banka je poenostavila ESG vprašalnike, opustila kompleksne obrazce s 40 do 60 vprašanji in jih nadomestila s kratko anketo s približno 15 vprašanji. Po izpolnitvi podjetje prejme akcijski načrt, banka pa lahko k rezultatom neposredno poveže konkretne produkte in storitve.

Posebej je poudarila, da potrebujejo mikro in mala podjetja poenostavljen in standardiziran pristop, medtem ko srednja in večja podjetja potrebujejo bolj specializirano in prilagojeno obravnavo. Za mala podjetja BPER razvija tudi rešitve na področju strojnega učenja ter generativne in prediktivne umetne inteligence, da bi z manj podatki hitreje prepoznala njihove potrebe in jim ponudila ustrezne rešitve.

Njen zaključek je bil, da mora imeti podjetje občutek, da ga banka vodi skozi proces. BPER želi graditi odnos, v katerem podjetje izboljša odpornost in zniža stroške, banka pa izboljša kakovost svojega portfelja.

Tranzicijski načrt postaja nova osnova odnosa med banko in podjetjem

Drugi bančni pogled je predstavil Andrea Massitti, Chief Sustainability Officer, Banca Sella, ki je v razpravo vnesel zelo močan poudarek na tranzicijskih načrtih.

Massitti je pojasnil, da velik del kreditnega portfelja Banca Sella predstavljajo MSP, zato je banka svojo trajnostno in kreditno strategijo močno usmerila prav v ta segment. Tudi pri njih je ključno vodilo poenostavitev: manj zapletenosti, več podpore in manj administrativnega bremena za podjetja.

Banca Sella je zato vzpostavila interno ekipo ESG Expert, v kateri niso le finančniki, temveč tudi okoljski inženirji, agronomi in drugi strokovnjaki. Ti so podjetjem na voljo brezplačno in jim pomagajo razumeti podatke, pripraviti tranzicijski načrt ter zbrati informacije, ki jih banka potrebuje.

Eden najpomembnejših poudarkov njegove predstavitve je bil, da kredit in trajnost po njihovem mnenju nista več ločeni temi. Tranzicijski načrt postaja nova osnova odnosa med banko in podjetjem. Smernice EBA banke silijo v dolgoročen pogled vse do leta 2050, kar pomeni, da banka ne ocenjuje več samo trenutne kreditne sposobnosti podjetja, temveč tudi, ali ima to podjetje realno pot prehoda glede emisij, energetske učinkovitosti, podnebnih tveganj in širše trajnostne odpornosti.

Massitti je poudaril, da tranzicijski načrt za MSP ne sme biti birokratski dokument, temveč uporaben akcijski okvir. ESG vprašalnik so zato poenostavili na največ 17 vprašanj, ki jih podjetje ne izpolnjuje samo, ampak skupaj s strokovno podporo banke. To podjetju pomaga razumeti lastna tveganja, prepoznati investicijske potrebe in oblikovati akcijski načrt.

Pojasnil je tudi, da se tranzicijski načrti v banki pretvarjajo v konkretne KPI-je. Skupaj s podjetji oblikujejo standardizirane in po potrebi prilagojene kazalnike ter na tej osnovi ponujajo produkte, kot sta Sustainable Linked Loan in Sustainable Linked Bond. To pomeni, da je financiranje neposredno povezano z doseganjem ciljev iz tranzicijskega načrta.

Poleg tega banka ponuja tudi rešitve za energetsko prenovo nepremičnin, financiranje zelenih investicij in produkte, ki podjetjem pomagajo pri dostopu do kapitalskih trgov. Massitti je tranzicijski načrt predstavil kot poenostavljen, podprt in financiran proces, pri katerem banka podjetju ne da le kredita, ampak mu pomaga oblikovati celotno pot prehoda.

Skupno sporočilo konference: kapital je na voljo, manjka priprava projektov

Iz vseh predstavitev izoblikovalo nekaj zelo jasnih sporočil.

• Ponudba kapitala obstaja. Banke imajo produkte, Evropska unija krepi podporne mehanizme, EIB vzpostavlja obsežne programe, politični in finančni okvir je vse bolj usmerjen v energetsko učinkovitost.
• Glavno ozko grlo niso več primarno finančna sredstva, temveč pomanjkanje kakovostno pripravljenih projektov, ki bi jih bilo mogoče učinkovito financirati.
• Banke spreminjajo svojo vlogo. Ne želijo več nastopati zgolj kot vir kapitala, ampak kot partnerji pri tranziciji podjetij, pri čemer postajajo ključni podatki, tehnična podpora, svetovanje, KPI-ji in tranzicijski načrti.
• Mala in srednje velika podjetja potrebujejo poenostavitev. Kompleksni modeli, razdrobljene zahteve in nepovezani mehanizmi zanje niso uporabni. Pristopi bodo morali biti bolj sorazmerni, ciljani in praktični.
• Projekt REFINEE je bil v tej razpravi večkrat potrjen kot odgovor na prav ta sistemski izziv: razvija nove finančne modele, povezuje javni in zasebni kapital, krepi sposobnost podjetij za pripravo projektov in ustvarja platformo za sodelovanje med ključnimi akterji.

Razprava v Milanu je pokazala, da energetska učinkovitost v MSP danes ni več vprašanje, ali, ampak kako hitro in kako učinkovito jo bodo podjetja znala pretvoriti v konkretne investicije.

Tista podjetja, ki bodo razumela finančne instrumente, znala pripraviti projekte in sodelovati z bankami, bodo imela konkurenčno prednost. Ostali bodo čakali, čeprav je kapital že na voljo.