Na srečanju projekta REFINEE v Milanu je bil pomemben del posvečen vprašanju, kako lahko komplementarni finančni instrumenti dopolnijo klasično bančno financiranje in podjetjem pomagajo pri doseganju ciljev na področju energetske učinkovitosti in širše trajnostne preobrazbe.

Pod moderiranjem Tommasa Turca, vodje korporativnih financ pri FVG Plus S.p.A., so govorci predstavili konkretne primere, kako lahko javna sredstva, jamstvene sheme, kapitalski trgi in vloga bank skupaj ustvarijo bolj dostopno in bolj razvojno usmerjeno financiranje za mala in srednja podjetja.

Ko klasični kredit ni več dovolj

Tommaso Turco je uvodoma poudaril, da komplementarno financiranje ne pomeni nadomestitve bančnega kredita, temveč njegovo dopolnitev. Gre za instrumente, ki se priključujejo obstoječim oblikam financiranja z namenom, da podjetjem olajšajo naložbe v trajnostni prehod, zlasti tam, kjer zgolj tradicionalni bančni kanal ne zadošča.

Ob tem je predstavil tudi vlogo FVG Plus, regionalne finančne institucije Furlanije - Julijske krajine, ustanovljene leta 2022. Njena naloga je najprej upravljanje subvencioniranih regionalnih finančnih sredstev, v zadnjem obdobju pa vse bolj tudi razvoj alternativnih finančnih instrumentov, med njimi operacije basket bond, ki jo razvijajo v okviru projekta REFINEE.

FVG Plus: basket bond kot odgovor na potrebe MSP

Osrednjo predstavitev je podal Christian Raimondo, analitik korporativnih financ pri FVG Plus S.p.A., ki je pojasnil logiko instrumenta, ki ga razvijajo v Furlaniji - Julijski krajini.

Izhodišče je jasno: regija ima zelo velik delež malih in srednjih podjetij, ki jih energetski stroški vse bolj bremenijo, hkrati pa je dostop do alternativnih virov financiranja za energetski prehod še vedno omejen. Novi regionalni energetski načrt, sprejet leta 2024, postavlja visoke cilje na področju zmanjševanja emisij in energetske učinkovitosti, zato je bilo treba poiskati tudi finančni odgovor.

Raimondo je pojasnil, da so pri tem pogled usmerili v trg mini obveznic. Te so po njegovih besedah za mala in srednja podjetja zanimive zato, ker omogočajo financiranje konkretnega projekta in jih je mogoče precej bolj prilagoditi specifičnim potrebam podjetja kot klasične oblike financiranja.

V okviru REFINEE so ta koncept nadgradili v portfeljski instrument basket bond, pri katerem se posamezne izdaje združijo v portfelj. Njegova ključna prednost je, da postane zanimivejši tudi za institucionalne vlagatelje, saj se s sekuritizacijo bolje uravnotežita tveganje in donosnost.

Posebno vlogo ima pri tem regionalna finančna institucija, ki s sredstvi ESRR krije prve izgube portfelja. V predstavljenem primeru to pomeni 25-odstotno kritje prvih izgub v višini 12,5 milijona evrov, kar omogoča oblikovanje portfelja v skupni višini 50 milijonov evrov. 

Poudarek ni le na obnovljivih virih, temveč na zmanjšanju porabe

Ena od pomembnih poudarkov Raimondove predstavitve je bila razlika med podporo obnovljivim virom energije in podporo energetski učinkovitosti. Po njegovih besedah cilj instrumenta ni zgolj spodbujati nove proizvodnje energije iz OVE, temveč predvsem pomagati podjetjem, da zmanjšajo svojo porabo energije.

To pomeni, da morajo biti naložbe usmerjene v izboljšanje energetskih lastnosti stavb, proizvodnih linij, sistemov spremljanja porabe in upravljanja energije v realnem času. Vsaj 70 % sredstev naj bi bilo namenjenih prav ukrepom energetske učinkovitosti, del pa tudi spremljajočim obratnim sredstvom, ki so funkcionalno povezana z investicijo.

Pomemben del sheme je tudi 1,5 milijona evrov nepovratnih sredstev za strukturiranje operacije. Ker mala in srednja podjetja pogosto nimajo izkušenj s tovrstnimi instrumenti, potrebujejo ne le finančno in energetsko svetovanje, temveč tudi pomoč pri formalni pripravi podjetja na izdajo, vključno s prilagoditvijo internih aktov in korporativne strukture.

Kaj to pomeni za banke?

Christian Raimondo je posebej izpostavil tudi vprašanje vloge bank. Po njegovem mnenju razvoj trga mini obveznic in basket bondov ne pomeni odmika od bank, temveč odpira nove priložnosti zanje.

Banke lahko v takšnih strukturah prevzemajo vlogo arrangerjev, svetovalcev in pomembnih partnerjev pri pripravi podjetij na izdajo. To pomeni dodatne prihodke iz provizij, večjo razpršenost poslovnega modela ter možnost, da se tradicionalni odnos med banko in podjetjem nadgradi v bolj razvojno usmerjeno sodelovanje.

Posebej je opozoril, da je na tem trgu konkurenca med bankami še vedno razmeroma omejena, čeprav gre za segment, ki lahko postane zelo zanimiv. Hkrati pa so javna jamstva in instrumenti, kot so regionalna podpora ali mehanizmi SACE, pomemben dejavnik zmanjšanja tveganja, zaradi katerega je sodelovanje bank lažje in privlačnejše.

Finlombarda: javno-zasebna struktura, ki že deluje

Zelo konkreten primer izvedene prakse je predstavil Giorgio Gallizioli, vodja strukturiranja posredniških produktov pri Finlombarda.

Pojasnil je, da ima Finlombarda dvojno naravo: je in-house družba dežele Lombardije, ki upravlja javna sredstva, obenem pa tudi nadzorovan finančni posrednik, ki lahko sam vstopa na kapitalski trg, vpisuje mini obveznice in podjetjem nudi financiranje. Prav ta dvojna vloga se je pri basket bond operaciji izkazala kot prednost.

V Lombardiji so vzpostavili shemo, v kateri regija s sredstvi ESRR zagotavlja jamstvo za portfelj izdaj ter nepovratna sredstva za kritje stroškov izdaje, medtem ko so institucionalni vlagatelji v sekuritizirane izdaje Finlombarda in Cassa Depositi e Prestiti.

Gallizioli je pojasnil, da je skupna višina regionalnih sredstev v tej shemi 32 milijonov evrov, kar omogoča podporo portfelju mini obveznic v skupni višini približno 110 milijonov evrov. Podjetja lahko s temi sredstvi financirajo naložbe v energetsko učinkovitost, krožno gospodarstvo, inovacije, procesni razvoj, raziskave, digitalizacijo in sodelovanje v verigah vrednosti.

Konkretna korist za podjetja: nižji strošek financiranja in večji ugled

Gallizioli je posebej poudaril, da je bila ob vseh kompleksnostih sheme odločilna prav konkretna korist za podjetja.

Do zdaj je bilo v okviru lombardijske operacije v dveh valovih vključenih osem podjetij. Prve štiri izdaje so bile izvedene decembra lani, drugi sklop pa se zaključuje aprila 2026. Gre za podjetja iz logistike, energetike, digitalne transformacije in industrijske proizvodnje.

Po njegovih besedah se je prisotnost regionalnega jamstva pri teh podjetjih prevedla v povprečno znižanje kreditnega pribitka za približno 1,5 odstotne točke v primerjavi s financiranjem brez javnega jamstva. Poleg tega jim nepovratni prispevek krije stroške strukturiranja izdaje.

A učinek ni zgolj finančen. Po Galliziolijevem mnenju podjetje z izdajo mini obveznice naredi tudi pomemben korak v smislu reputacije, profesionalizacije in razvojne zrelosti. Ne nastopa več le kot podjetje, ki zaprosi za kredit pri svoji banki, temveč kot subjekt, ki je sposoben vstopiti na kapitalski trg, komunicirati s profesionalnimi vlagatelji in predstaviti svojo razvojno zgodbo.

Borsa Italiana: trg daje projektom verodostojnost

Zaključni pogled je ponudila Anna Marucci, vodja kotacij dolžniških instrumentov in skladov pri Borsa Italiana – Euronext Group.

Spomnila je, da se Borsa Italiana s trgom mini bondov ukvarja že od leta 2013, in poudarila, da je danes posebej pomembno, da se na lokalni ravni razvijajo mehanizmi, ki podjetjem pomagajo do kapitalskih trgov.

Po njenem mnenju je največja vrednost mini obveznic prav v tem, da podjetja prisilijo v bolj strukturirano komunikacijo s trgom. Ne gre več le za predstavitev finančnih podatkov, temveč vse bolj tudi za sposobnost podjetja, da jasno predstavi svojo razvojno, trajnostno in investicijsko zgodbo.

Marucci je poudarila, da trg deluje tudi kot mehanizem verodostojnosti. Ko podjetje javno komunicira projekt in zanj pridobi vlagatelje, je pod večjim pritiskom, da tudi dejansko izvede tisto, kar je napovedalo. To je po njenem mnenju ena ključnih razlik med tržnim in zgolj internim financiranjem.

Novi pogled: Sustainability-Linked Loan Bond

Anna Marucci je nato predstavila še instrument, ki ga v Italiji za zdaj še ne poznajo, je pa že prisoten v severni Evropi in Franciji: Sustainability-Linked Loan Bond.

Gre za strukturo, pri kateri obveznico izda banka, izkupiček pa nameni financiranju portfelja posojil podjetjem, ki imajo jasno določene trajnostne cilje in KPI-je. Tak instrument po eni strani omogoča banki, da pred vlagatelji prevzame odgovornost za kakovost okvira in izbora projektov, po drugi strani pa podjetja postopoma uvaja v jezik in logiko kapitalskih trgov.

Po njenem mnenju je to posebej zanimivo za mala in srednja podjetja, saj omogoča financiranje tudi general purpose potreb podjetja, ne le ozko definiranih zelenih projektov. S tem se bistveno razširi krog podjetij, ki lahko sodelujejo v trajnostnem financiranju.

Ob tem je opozorila tudi na zanimivo možnost za italijanski trg: takšen instrument bi lahko v prihodnje postal tudi retail produkt, torej bančna obveznica, v katero bi vlagali prebivalci in komitenti, zbrana sredstva pa bi se vračala v lokalno gospodarstvo in projekte trajnostnega prehoda na istem območju.

Ključno sporočilo drugega dela dogodka

Drugi del srečanja REFINEE v Milanu je pokazal, da prehod v energetsko učinkovitejše gospodarstvo ne potrebuje le več denarja, temveč tudi bolj raznolike, prilagojene in povezane finančne instrumente.

Če je bil prvi del dogodka močno osredotočen na vprašanje, zakaj MSP pogosto ne investirajo dovolj v energetsko učinkovitost, je drugi del ponudil zelo konkreten odgovor: podjetja potrebujejo most med javnimi spodbudami, bančnim financiranjem in kapitalskim trgom.

Primeri iz Furlanije - Julijske krajine, Lombardije in razmislek Borsa Italiana kažejo, da tak most že nastaja. Njegov pomen pa presega posamezne regije: odpira vprašanje, kako lahko tudi drugod v Evropi, tudi v Sloveniji, razvijemo modele, ki bodo energetski prehod podjetij naredili bolj finančno dosegljiv, manj tvegan in bolj razvojno usmerjen.