V Furlaniji - Julijski krajini razvijajo model energetskega prehoda, ki povezuje inovativno financiranje malih in srednjih podjetij, javno podporo naložbam in skupno organizacijsko strukturo energetskih skupnosti. Na mednarodni delavnici projekta LIFE REFINEE v Pulju so predstavniki italijanske dežele pokazali, zakaj za pospešitev energetskih naložb niso dovolj razpoložljive subvencije in tehnologije. Potrebni so tudi ustrezni finančni instrumenti, strokovna podpora in dolgoročno upravljanje. Dosedanji razpisni program je ustvaril portfelj projektov s skoraj 19,2 milijona evrov načrtovanih naložb, dežela pa zdaj pripravlja še ustanovitev regionalne energetske skupnosti.

Pulj, 27. oktober 2026 | LIFE REFINEE

Od posameznih energetskih projektov do sistemskega pristopa

Energetski prehod malih in srednjih podjetij pogosto zastane na točki, ko je treba tehnološko rešitev pretvoriti v izvedljiv investicijski projekt. Podjetja prepoznavajo možnosti za zmanjšanje porabe energije, uporabo obnovljivih virov in znižanje stroškov poslovanja, vendar se soočajo z omejenimi finančnimi sredstvi, pomanjkanjem notranjih strokovnih zmogljivosti ter zahtevnimi postopki priprave in izvedbe naložb.

Na drugi strani so finančne institucije previdne pri financiranju manjših energetskih projektov. Ti so pogosto razdrobljeni, njihova presoja in strukturiranje sta glede na višino posamezne naložbe zahtevna, pričakovani prihranki pa ne zagotavljajo vedno dovolj enostavne podlage za tradicionalne oblike financiranja.

To je izhodišče evropskega projekta LIFE REFINEE, katerega finančni in regionalni pristop je na mednarodni delavnici How to Enable Industrial Energy Communities? v Pulju predstavil Cristian Raimondo, analitik korporativnih financ pri FVG Plus.

FVG Plus koordinira projektni konzorcij, ki vključuje sedem partnerjev iz Italije, Hrvaške in Slovenije. Projekt se osredotoča na dve evropski regiji z velikim deležem malih in srednjih podjetij: Furlanijo - Julijsko krajino in Istro.

Po Raimondovih navedbah je v MSP v obeh regijah zaposlenih več kot 70 % delavcev. To pomeni, da uspešnost njihovega energetskega prehoda pomembno vpliva na regionalno gospodarstvo kot celoto.

Projekt REFINEE zato ne razvija zgolj podpornih ukrepov za posamezne energetske investicije. Njegov cilj je oblikovati finančna modela, ki bosta omogočala večje vključevanje zasebnega kapitala, zmanjševanje investicijskih tveganj in sodelovanje podjetij pri skupnih energetskih rešitvah.

Dva finančna instrumenta za dva različna regionalna izziva

V italijanskem delu projekta se razvija instrument basket bond, ki temelji na skupinskem financiranju podjetij prek obveznic. Posamezna mala in srednja podjetja bodo lahko izdala obveznice za financiranje svojih projektov energetskega prehoda. Te bodo nato vključene v skupni portfelj, strukturiran prek posebne namenske družbe, ki bo omogočala listinjenje in plasiranje instrumenta na kapitalski trg. Prednost takšnega pristopa je predvsem v združevanju manjših investicijskih potreb v večji finančni produkt. Podjetja, ki bi samostojno težko dostopala do kapitalskega trga, lahko s skupnim instrumentom postanejo zanimivejša za institucionalne vlagatelje. Pri tem ima pomembno vlogo javni sektor, saj instrument predvideva uporabo javnega jamstva za zmanjševanje tveganj. V projektni predstavitvi je predvideno jamstvo v višini 25 % skupnega portfelja. To ne pomeni, da javni sektor financira celotne naložbe, temveč da z omejenim prevzemanjem tveganj poskuša ustvariti pogoje za vključevanje večjega obsega zasebnega kapitala.

V Istri projekt razvija drugačen model. Predviden je hibridni finančni instrument, ki bo podjetjem omogočal financiranje po ugodnejši obrestni meri, dopolnjeno z regionalno podporo in tehnično pomočjo pri ustanavljanju industrijskih energetskih skupnosti. Pomemben del tega pristopa bo enotna kontaktna točka, kjer bodo podjetja lahko pridobila pomoč pri pripravi energetskih projektov in vzpostavljanju skupnih organizacijskih modelov.

Oba instrumenta naslavljata isto temeljno težavo: energetske naložbe v MSP morajo postati dovolj dobro pripravljene, finančno strukturirane in organizacijsko izvedljive, da jih bodo podjetja in financerji lahko uresničili.

Slovenija ima v projektu posebno vlogo kot okolje za preučevanje možnosti prenosa in uporabe razvitih modelov na nacionalni ravni. Slovenski partner je CER – Partnerstvo za trajnostno gospodarstvo.

Furlanija - Julijska krajina: podnebna nevtralnost do leta 2045

Finančni pristop projekta REFINEE se dopolnjuje s širšo regionalno energetsko politiko Furlanije - Julijske krajine. Federico Codato iz Službe za energetski prehod Avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine je predstavil, kako dežela povezuje dolgoročne podnebne cilje, energetsko načrtovanje in konkretne podporne instrumente.

Osnova je regionalni zakon FVGreen iz leta 2023, s katerim si je dežela zastavila cilj doseči neto ničelne emisije toplogrednih plinov do leta 2045, pet let pred ciljnim letom Evropske unije. Regionalni energetski načrt določa dve osrednji prednostni nalogi: energetsko varnost in večjo energetsko neodvisnost.
Prva pomeni zagotavljanje zanesljive in neprekinjene oskrbe z energijo v spremenljivih geopolitičnih razmerah.
Druga je usmerjena v povečanje lokalne proizvodnje energije iz obnovljivih virov ter zmanjševanje odvisnosti od zunanjih energetskih virov.

Dežela do leta 2030 načrtuje približno 6.720 GWh letne proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Takšna usmeritev vključuje tudi energetsko učinkovitost, saj zmanjševanje porabe energije v industriji in stavbah prispeva k obema ciljema.

Energetske skupnosti so v regionalni strategiji prepoznane kot eden od mehanizmov, s katerimi lahko v energetski prehod neposredno vključijo podjetja, občine, organizacije in prebivalce. Pomembna razlika je v tem, da lokalni deležniki ne nastopajo zgolj kot porabniki energije, temveč lahko sodelujejo pri njeni proizvodnji, delitvi in upravljanju.

Regionalne subvencije financirajo tudi ustanavljanje energetskih skupnosti

Ena pomembnejših značilnosti italijanskega pristopa je širša opredelitev upravičenih stroškov. Regija ne podpira zgolj nakupa in postavitve fotonapetostnih elektrarn ali hranilnikov energije, temveč tudi pravne, organizacijske in projektne aktivnosti, potrebne za ustanavljanje energetskih skupnosti.

To je pomembno, ker začetni stroški energetske skupnosti niso omejeni na fizično infrastrukturo. Potrebni so priprava pravne strukture, usklajevanje sodelujočih deležnikov, oblikovanje pravil upravljanja, tehnična analiza proizvodnje in porabe ter določitev modela delitve koristi. Za manjše organizacije so lahko prav ti postopki pomembna ovira.

Regionalna podporna shema, ki temelji na določbah regionalnega zakona 16/2023 in izvedbeni uredbi iz decembra 2024, zato vključuje naslednje stopnje sofinanciranja:
predvideno je 100-odstotno financiranje upravičenih stroškov ustanovitve in zasnove energetske skupnosti, do največ 50.000 evrov. Naložbe v proizvodne naprave iz obnovljivih virov se lahko sofinancirajo do 40 %, sistemi za shranjevanje energije pa do 30 % upravičenih stroškov. Najvišja skupna podpora znaša 1 milijon evrov na posamezno prijavo.

Pri tem veljajo omejitve upravičenih stroškov, pravila državnih pomoči in pogoji glede kombiniranja različnih javnih podpor. Navedeni odstotki zato ne pomenijo, da vsak prijavitelj prejme najvišjo možno subvencijo.

Do financiranja so pod določenimi pogoji upravičene že ustanovljene energetske skupnosti in določeni končni odjemalci, ki niso fizične osebe. Posamezni prebivalci lahko kljub temu sodelujejo kot člani energetskih skupnosti v okviru širšega pravnega sistema.

Regionalni program upošteva tudi družbene in prostorske učinke. Med merili za izbor projektov so tehnična in organizacijska kakovost, verodostojnost upravljanja, sodelovanje različnih deležnikov, ukrepi proti energetski revščini ter učinkovita uporaba zemljišč.

To pomeni, da pri izboru niso odločilni samo proizvodna moč, stroški opreme ali višina investicije, ampak tudi kakovost zasnove skupnosti in njen predvideni prispevek lokalnemu okolju. 

Skoraj 19,2 milijona evrov načrtovanih naložb v prvem razpisnem ciklu

Prvi razpis je potekal med 10. februarjem in 11. aprilom 2025. Po predstavljenih podatkih je bilo evidentiranih 40 upravičenih vlog. Ena je bila umaknjena, zato je v spremljanem projektnem portfelju ostalo 39 prijav. Njihova skupna evidentirana investicijska vrednost znaša 19,18 milijona evrov, od tega 7,87 milijona evrov javne in 11,31 milijona evrov zasebne investicijske komponente. Podatki kažejo, da zasebna komponenta predstavlja približno 59 % skupne evidentirane investicijske vrednosti, javna pa okoli 41 %. To je pomembna ugotovitev za razumevanje finančne strukture nastalega portfelja. Vendar iz teh podatkov še ni mogoče sklepati o dejansko mobiliziranem zasebnem kapitalu ali končnem finančnem učinku podporne sheme, saj gre za načrtovane projekte. Portfelj vključuje približno 13,83 MWp predvidenih fotonapetostnih zmogljivosti.

V drugem razpisnem ciklu leta 2026 je zanimanje še večje. Regija je prejela 136 vlog, za katere je predviden programski okvir približno 14 milijonov evrov. Ocenjevanje vlog je bilo ob predstavitvi še v teku, rezultati in odločitve o dodelitvi sredstev pa so bili predvideni do konca leta 2026. Obseg zanimanja potrjuje, da lokalni deležniki prepoznavajo možnosti za vlaganja v obnovljive vire energije in ustanavljanje energetskih skupnosti. Hkrati pa rast števila vlog pomeni tudi večje zahteve glede administrativne obravnave, tehnične presoje in nadaljnje podpore izvajalcem projektov.

Dosedanji rezultati zato kažejo predvsem velikost nastajajočega investicijskega portfelja. Za celovito oceno uspešnosti programa bo treba spremljati še število dejansko izvedenih projektov, zgrajene zmogljivosti, količino deljene energije in dosežene koristi za člane skupnosti.

Naslednji korak: regionalna energetska skupnost kot skupna organizacija

Dodelitev subvencije še ne pomeni, da bo energetska skupnost dolgoročno uspešno delovala. Potrebni so pravna oseba, usposobljeno vodstvo, tehnično upravljanje, podatki o proizvodnji in porabi energije, usklajevanje članov ter pregledna razdelitev koristi.

Prav te izzive naslavlja drugi del regionalnega pristopa, ki ga je predstavila Gaia Faggiani z Univerze v Vidmu in Službe za energetski prehod Avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine. Dežela razvija regionalno skupnost za energijo iz obnovljivih virov, zasnovano kot skupno organizacijsko strukturo za več lokalnih konfiguracij.

Osnovna zamisel je, da posamezne lokalne energetske skupnosti ne bi potrebovale vsaka svoje popolnoma samostojne administrativne in strokovne strukture. Namesto tega bi imele skupno regionalno organizacijo, ki bi lahko zagotavljala pravno, tehnično in organizacijsko podporo, medtem ko bi posamezne lokalne konfiguracije ohranile svoje posebnosti in določeno avtonomijo pri odločanju.

Takšna ureditev lahko zmanjša podvajanje stroškov in olajša vključevanje manjših organizacij, ki nimajo dovolj lastnih zmogljivosti. Pomembno je, da regionalna energetska skupnost ne pomeni odprave lokalnih energetskih skupnosti. Gre za organizacijski okvir, ki bi več lokalnim konfiguracijam omogočal skupno podporo in bolj usklajeno delovanje.

Ena pravna oseba, več lokalnih konfiguracij

V italijanskem sistemu je treba razlikovati med energetsko skupnostjo kot pravno osebo in konfiguracijo, v kateri se energija dejansko deli. Posamezna konfiguracija mora upoštevati predpisane omrežne omejitve, predvsem območje iste primarne razdelilne postaje.

Ena regionalna pravna oseba pa lahko podpira več takšnih konfiguracij na različnih lokacijah. To omogoča povezovanje regionalnega upravljanja z lokalno proizvodnjo in porabo. Regionalna organizacija bi lahko zagotavljala skupne storitve, oblikovala strateške usmeritve in združevala določene vire, posamezne lokalne konfiguracije pa bi ohranile vlogo pri določanju prioritet ter uporabi koristi, ustvarjenih na njihovem območju. Takšen pristop zahteva skrbno zasnovana pravila upravljanja.

Če je odločanje preveč centralizirano, obstaja nevarnost, da lokalni deležniki izgubijo vpliv in motivacijo za sodelovanje. Če so konfiguracije povsem samostojne, pa se lahko ponovno pojavijo težave z razdrobljenostjo, stroški upravljanja in pomanjkanjem kompetenc. Zato je v središču modela ravnovesje med regionalno koordinacijo in lokalno avtonomijo.

25 organizacij sodeluje pri zasnovi regionalne skupnosti

Vzpostavljanje regionalne energetske skupnosti poteka v procesu skupnega načrtovanja oziroma soustvarjanja (co-design). Vključenih je bilo 25 javnih in zasebnih organizacij, prepoznanih kot potencialnih ustanovnih članic.

Proces se je začel oktobra 2025 ob podpori italijanske nacionalne agencije ENEA. Sodelujoče organizacije so obravnavale namen energetske skupnosti, njene pričakovane učinke, pravno ureditev ter razdelitev pristojnosti in odgovornosti. Med njimi so regionalne institucije, gospodarska združenja, gospodarske zbornice, lokalne oblasti, organizacije s področja javnih stanovanj, verske ustanove, univerze, okoljske institucije in drugi teritorialni deležniki.

Široka sestava sodelujočih kaže, da projekt energetsko skupnost obravnava kot razvojno pobudo, ki presega izključno tehnično proizvodnjo električne energije. Na podlagi postopka soustvarjanja je bila izbrana pravna oblika participativne fundacije oziroma ustanove. Ta naj bi omogočala vključevanje različnih akterjev in skupno delovanje v okviru regionalnega sistema.

Ob predstavitvi je bila podrobnejša zasnova upravljanja še v pripravi. Formalna ustanovitev fundacije je načrtovana za december 2026, po tem pa naj bi sledili priprava in registracija prvih lokalnih konfiguracij.

Ključno vprašanje ni samo, koliko energije proizvedemo, ampak kdaj jo porabimo

Pomemben del priprave energetskih skupnosti je usklajevanje proizvodnje in porabe energije. Fotonapetostna elektrarna lahko proizvaja veliko električne energije, vendar to samo po sebi še ne pomeni, da bo energija učinkovito uporabljena znotraj skupnosti. Za oblikovanje uspešne konfiguracije je treba poznati časovne profile proizvodnje in odjema posameznih članov.

Podjetja v isti poslovni coni imajo lahko zelo različne vzorce porabe. Nekatera največ energije potrebujejo med delovnim časom, druga imajo neprekinjene proizvodne procese, tretja pa izrazita sezonska nihanja. V skupnosti, kjer se ti profili med seboj dopolnjujejo, se lahko poveča možnost uporabe lokalno proizvedene energije. Zato je pri načrtovanju pomembna analiza merilnih mest, proizvodnih naprav in časovnega ujemanja energetskih tokov.

Furlanija - Julijska krajina je s podporo ENEA začela sistematično evidentirati potencialne udeležence ter analizirati možnosti za prve lokalne konfiguracije. Regionalni popis trenutno zajema 40 območij primarnih razdelilnih postaj in 2.026 merilnih mest. Evidentiranih je 133 fotonapetostnih sistemov s skupno močjo 7,72 MWp, vendar so ti v različnih razvojnih fazah.

Podatki so pomembni predvsem kot podlaga za tehnično načrtovanje in določanje začetnih konfiguracij, ne kot dokaz že izvedene proizvodnje ali delitve energije.

Prav sistematično zbiranje podatkov je eden ključnih pogojev za nadaljnje delo. Brez dovolj kakovostnih informacij o porabi in proizvodnji je težko oceniti dejanske gospodarske koristi skupnosti in pripraviti finančno prepričljiv projekt.

Energetske skupnosti kot gospodarski in družbeni razvojni instrument

Regionalni projekt ne želi ustvarjati samo energetskih koristi. V njegovi zasnovi so predvideni tudi gospodarski, družbeni in okoljski učinki. Na energetskem področju so cilji večja proizvodnja iz obnovljivih virov, skupna samooskrba, uporaba hranilnikov in učinkovitejša raba energije.

Na gospodarskem področju je pomembno, da del ustvarjene vrednosti ostaja povezan z lokalnim območjem. Energetske skupnosti lahko tako prispevajo k razvoju lokalnih dejavnosti in pobud, ne zgolj k zmanjševanju stroškov energije.

Na družbenem področju se projekt posveča tudi vključevanju ranljivejših udeležencev in območij, ki imajo slabši dostop do razvojnih priložnosti.

Četrti poudarek je povezan z znanjem, izobraževanjem in inovacijami. Sodelovanje z univerzami in raziskovalnimi organizacijami naj bi omogočilo razvoj novih rešitev, pridobivanje kompetenc in izvajanje pilotnih projektov.

Ti cilji so pomembni tudi za zasnovo pravil upravljanja in delitve koristi.

Če želi energetska skupnost dejansko ustvarjati širšo vrednost, morajo biti ti nameni jasno vključeni v njen poslovni in organizacijski model.

Dva regionalna instrumenta rešujeta dve različni oviri

Italijanski pristop je posebej zanimiv zaradi povezovanja finančne in organizacijske podpore. Regionalni program nepovratnih sredstev je usmerjen v omogočanje začetnih investicij. Podpira obnovljive vire, hranilnike ter stroške ustanavljanja in zasnove energetskih skupnosti.

Projekt regionalne skupnosti pa je usmerjen v njihovo dolgoročno delovanje. Zagotavljal naj bi skupne strokovne storitve, upravljavsko podporo in organizacijsko strukturo za več lokalnih konfiguracij. Instrumenta torej ne podvajata enakih ukrepov, temveč naslavljata različne faze razvoja.

Finančna sredstva lahko spodbudijo pripravo in izvedbo naložb, vendar brez ustreznega upravljanja še ne zagotavljajo, da bodo projekti dolgoročno učinkoviti.

Po drugi strani dobra organizacijska struktura sama po sebi ni dovolj, če podjetja in lokalni deležniki nimajo dostopa do investicijskega kapitala.

Dežela zato poskuša ustvariti povezavo med regionalnimi energetskimi cilji, finančnimi spodbudami in skupno organizacijsko podporo.

Ta usmeritev je pomembna tudi za REFINEE. Projekt v Istri pripravlja finančni instrument, povezan z industrijskimi energetskimi skupnostmi, zato so izkušnje pri organiziranju in financiranju skupnih naložb posebej relevantne.

Kaj lahko iz italijanskega modela uporabijo podjetja in finančne institucije?

Za mala in srednja podjetja je pomembno predvsem spoznanje, da energetska skupnost ni samo način skupne proizvodnje električne energije.

Gre za poslovno in organizacijsko sodelovanje, ki zahteva razumevanje energetskih potreb članov, investicijskih stroškov, pravnih razmerij, načina financiranja in delitve koristi.

Podjetja, ki razmišljajo o skupnih naložbah, bodo zato potrebovala več kot samo ponudbo za postavitev elektrarne. Potrebovala bodo tehnično analizo, ekonomsko presojo, pravni okvir in dogovor o upravljanju.

Za finančne institucije je pomemben potencial združevanja manjših projektov.

Skupinski obvezniški instrument projekta REFINEE in regionalna podpora energetskim skupnostim sicer uporabljata različna mehanizma, vendar oba odgovarjata na problem razdrobljenosti.

Pri prvem se združujejo potrebe po financiranju več podjetij, pri drugem pa tehnične, organizacijske in energetske aktivnosti več lokalnih deležnikov.

Za regionalne razvojne institucije in oblikovalce podpornih instrumentov italijanski primer kaže, da je treba poleg investicijskih spodbud načrtovati tudi financiranje projektne priprave in vzpostavljanja upravljavskih zmogljivosti.

Pri tem so lahko pomembne enotne kontaktne točke, regionalne organizacije in strokovna podpora, ki zmanjšujejo zahtevnost projektov za podjetja.

Vendar izkušnje Furlanije - Julijske krajine še ne pomenijo, da je predlagani regionalni model že v celoti preizkušen. Fundacija ob predstavitvi še ni bila ustanovljena, prve konfiguracije pa še niso bile dokončno registrirane.

Dosedanji podatki tako dokazujejo predvsem interes deležnikov, nastanek investicijskega portfelja in napredek pri organizacijski zasnovi. Dejanske energetske, finančne in družbene učinke bo mogoče ovrednotiti po vzpostavitvi in začetku delovanja skupnosti.

Od regionalnega modela do možnosti prenosa v Slovenijo

Slovenija ima v projektu LIFE REFINEE nalogo preučiti možnosti prenosa razvitih finančnih instrumentov in izkušenj iz pilotnih regij. Pri tem sta pomembni dve ločeni vprašanji.

Prvo je, kako lahko z uporabo javnih jamstev, kombiniranega financiranja in združevanja projektov izboljšamo dostop MSP do kapitala.

Drugo pa, kakšne podporne strukture podjetja potrebujejo za sodelovanje pri skupnih energetskih projektih.

Italijanske izkušnje kažejo, da je mogoče tehnično in organizacijsko podporo deloma zagotavljati na regionalni ravni ter tako zmanjšati stroške in zahtevnost za posamezne lokalne pobude.

Za prenos takšnih rešitev v Slovenijo bi bilo treba upoštevati nacionalni regulativni okvir, organizacijo elektroenergetskega sistema, razpoložljive finančne instrumente in potrebe podjetij v industrijskih ter poslovnih conah.

Pomembno je tudi vprašanje, kdo bi lahko zagotavljal strokovno podporo in prevzemal koordinacijsko vlogo: regionalne razvojne agencije, energetske agencije, lokalne skupnosti, gospodarska združenja ali druge organizacije.

V okviru REFINEE bo zato smiselno povezati finančne modele z dejanskimi potrebami podjetij in možnostmi njihovega sodelovanja pri skupnih naložbah.

Za uspeh energetskih skupnosti ne bo odločilno število ustanovljenih organizacij

Primer Furlanije - Julijske krajine kaže, da se lahko regionalna energetska politika razvije v širši sistem podpore, ki vključuje zakonodajo, finančne spodbude, tehnično načrtovanje in organizacijsko infrastrukturo.

Do zdaj je regija ustvarila merljiv portfelj projektnih prijav in pripravila temelje za regionalno energetsko skupnost. Naslednji koraki bodo pokazali, koliko teh načrtov bo dejansko izvedenih.

Uspešnosti zato ne bo mogoče meriti zgolj po številu ustanovljenih skupnosti, odobrenih subvencijah ali nazivni moči novih elektrarn.

Pomembni bodo dejansko izvedene naložbe, količina proizvedene in deljene energije, zmanjšanje stroškov za člane, obseg pritegnjenega zasebnega kapitala ter sposobnost energetskih skupnosti, da dolgoročno delujejo brez stalne organizacijske odvisnosti od javnih podpor.

Za podjetja je bistveno, da skupni energetski projekti ustvarjajo razumljive in merljive gospodarske koristi. Za finančne institucije pa, da imajo ustrezno strukturo, predvidljive denarne tokove in obvladljiva tveganja.

Osrednja ugotovitev italijanskih predstavitev je, da energetski prehod MSP ne zahteva samo dodatnega investicijskega kapitala, ampak tudi organiziran sistem, ki podjetjem omogoča, da posamezne energetske priložnosti razvijejo v kakovostne, financirane in dolgoročno vzdržne skupne projekte.

Prav povezovanje financiranja, strokovne podpore in sodelovanja podjetij je ključni izziv, ki ga naslavlja projekt LIFE REFINEE.