Kako omogočiti uporabo obnovljive energije v zgodovinskih mestnih jedrih, kjer so možnosti za postavitev sončnih elektrarn omejene? V istrskem Labinu razvijajo model energetske skupnosti, ki povezuje prebivalce, podjetja in javne institucije ter proizvodnjo energije umešča zunaj zaščitenega mestnega jedra. Pilotna naložba vključuje fotonapetostno nadstrešnico, hranilnik energije in polnilno infrastrukturo za električna vozila. Projekt HERCULES-CE kaže, da lahko energetske skupnosti postanejo del širšega razvoja lokalnega gospodarstva in infrastrukture, vendar njihova izvedba zahteva ustrezne poslovne modele, sodelovanje različnih deležnikov in podporen regulativni okvir.

Kulturna dediščina omejuje možnosti za proizvodnjo obnovljive energije

Zaščitena zgodovinska mestna jedra se pri energetskem prehodu soočajo s posebnimi izzivi. Varstveni režimi omejujejo posege v stavbe in prostor, zato namestitev fotonapetostnih elektrarn na strehah pogosto ni dovoljena ali je izvedljiva le pod posebnimi pogoji.

Takšne omejitve ne vplivajo samo na prebivalce, temveč tudi na mala in srednja podjetja, ki delujejo v zgodovinskih mestnih jedrih. Gostinska, trgovska, storitvena in druga podjetja imajo praviloma podobne potrebe po cenovno dostopni energiji kot podjetja na drugih lokacijah, vendar imajo manj možnosti za proizvodnjo električne energije na lastnih objektih.

Prav ta izziv naslavlja projekt HERCULES-CE, v okviru katerega IRENA – Istrska regionalna energetska agencija skupaj z Mestom Labin razvija pilotni model energetske skupnosti za območja kulturne dediščine.

Projekt je bil predstavljen 27. oktobra 2026 na mednarodni delavnici projekta LIFE REFINEE v Pulju, namenjeni razvoju industrijskih energetskih skupnosti in inovativnih modelov financiranja skupnih energetskih naložb.

Labin je bil za pilotno območje izbran zaradi zaščitenega srednjeveškega mestnega jedra, kjer so možnosti za neposredno umeščanje proizvodnih naprav iz obnovljivih virov omejene. Projekt izhaja iz vprašanja, kako lokalnim prebivalcem in podjetjem omogočiti sodelovanje pri proizvodnji in uporabi obnovljive energije, ne da bi pri tem posegali v varovane značilnosti zgodovinskega prostora.

Energetska skupnost lahko predstavlja eno od rešitev, saj omogoča povezovanje proizvodnje in porabe energije na različnih lokacijah ob upoštevanju veljavnih omrežnih in regulativnih pogojev.

Od lokalne pobude do širšega modela energetske skupnosti

Prvotna zamisel projekta je bila ustanoviti energetsko skupnost, namenjeno predvsem uporabnikom na zaščitenem območju zgodovinskega Labina.

Med pripravo projekta in analizo poslovnih modelov pa so partnerji ugotovili, da bi bila lahko širša organizacijska zasnova primernejša za dolgoročno delovanje.

Namesto omejitve na posamezno mestno jedro so zato začeli preučevati možnost oblikovanja energetske skupnosti, ki bi lahko v prihodnje povezovala deležnike na širšem območju Istre.

Takšna odločitev je povezana predvsem z ekonomsko in organizacijsko izvedljivostjo. Za energetsko skupnost je pomembno zagotoviti ustrezno število članov, dovolj proizvodnih zmogljivosti ter primerne profile porabe, ki omogočajo učinkovito delitev energije.

Poleg tega morajo biti stroški ustanovitve, upravljanja in administracije sorazmerni s pričakovanimi energetskimi in finančnimi koristmi.

Širša organizacijska struktura lahko omogoči vključevanje več lokalnih konfiguracij, vendar morajo biti te skladne z veljavnimi pravili za delitev energije.

Pomemben mejnik pri razvoju projekta je bila predstavitev pobude Mestnemu svetu Labina in podpora mesta pri začetnih korakih ustanavljanja združenja.

IRENA pri nadaljnjem razvoju sodeluje z Mestom Labin in drugimi regionalnimi partnerji. Organizacijski okvir energetske skupnosti je v pripravi, njena formalna vzpostavitev in operacionalizacija pa ostajata med naslednjimi nalogami.

Projekt tako še ni primer polno delujoče energetske skupnosti, temveč primer razvoja organizacijskega in investicijskega modela, ki želi povezati več vrst uporabnikov in lokalne infrastrukturne projekte.

Pilotna naložba: fotonapetostna nadstrešnica s hranilnikom energije

Najbolj konkreten del pobude predstavlja nova energetska infrastruktura na parkirišču ob pokopališču v bližini starega mestnega jedra Labina.

Gradbena dela so se po navedbah IRENA začela 27. oktobra 2026.

Predvidena je gradnja fotonapetostne nadstrešnice za 13 parkirnih mest, povezane s hranilnikom električne energije in polnilno infrastrukturo za električna vozila.

Naložba vključuje tudi elemente zelene infrastrukture. V prihodnji fazi je predvidena ureditev sistema za zbiranje deževnice in njeno uporabo za namakanje.

Takšna zasnova združuje več infrastrukturnih funkcij na isti lokaciji. Parkirišče poleg osnovne prometne funkcije pridobi možnost proizvodnje električne energije, zagotavljanja storitev električne mobilnosti in vključevanja ukrepov za gospodarnejše ravnanje z vodo.

Za zgodovinska mesta je takšen pristop posebej zanimiv, ker omogoča umeščanje novih energetskih tehnologij na lokacije, kjer so posegi praviloma manj omejeni kot v samem zaščitenem mestnem jedru.

Projekt se izvaja s sodelovanjem in finančnimi vložki IRENA ter Mestne občine Labin. Po pojasnilih predstavnice IRENA je skupno investiranje pomembno tudi z vidika načrtovanega modela uporabe oziroma delitve proizvedene energije.

Podrobnejši tehnični podatki o moči fotonapetostne elektrarne, zmogljivosti hranilnika in pričakovani letni proizvodnji v predstavljenem gradivu niso bili navedeni. Zato dejanskih energetskih in finančnih učinkov pilotne naložbe za zdaj še ni mogoče oceniti.

Energetska infrastruktura kot del širšega razvoja mesta

Posebnost projekta Labin je povezovanje energetike z drugimi področji lokalnega razvoja.

IRENA v okviru različnih projektov razvija tudi ukrepe trajnostne mobilnosti, izboljševanja dostopnosti zgodovinskega mestnega jedra in ozelenjevanja javnih površin.

Pomemben izziv Labina je povezava med zgodovinskim mestnim jedrom na vzpetini in spodnjim delom mesta, Podlabinom.

V okviru pripravljalnih aktivnosti so bile izvedene študije in analize stroškov ter koristi različnih možnosti povezovanja obeh delov mesta. Med obravnavanimi rešitvami je bila tudi povezava s tekočimi stopnicami.

V okviru aktivnosti trajnostne mobilnosti je IRENA nabavila električno vozilo za prevoz potnikov in pet električnih koles.

Predvideno je, da bo mogoče električno vozilo polniti na območju nove parkirne infrastrukture.

Povezovanje različnih naložb lahko poveča njihovo uporabnost. Fotonapetostna elektrarna ni namenjena izključno proizvodnji električne energije, ampak lahko podpira tudi električno mobilnost, medtem ko infrastrukturne ureditve izboljšujejo dostopnost in uporabo javnega prostora.

Projekt zato ne temelji na enem samem ukrepu, temveč na povezovanju več investicijskih in razvojnih aktivnosti.

Za lokalne oblasti in podjetja je takšen pristop pomemben z vidika učinkovitejše uporabe javnih sredstev ter možnosti razvoja storitev in infrastrukture, ki odgovarjajo na več potreb hkrati.

Kakšne možnosti energetske skupnosti odpirajo lokalnim podjetjem?

Energetska skupnost lahko podjetjem na zaščitenih območjih omogoči sodelovanje pri uporabi obnovljive energije tudi v primerih, ko sama nimajo ustreznih pogojev za namestitev proizvodnih naprav.

Možne oblike sodelovanja vključujejo članstvo v energetski skupnosti, vključevanje obstoječih proizvodnih naprav, sodelovanje pri novih naložbah in uporabo modelov virtualne delitve energije.

Za poslovno uporabnost takšnega modela je odločilna njegova ekonomska zasnova.

Podjetja morajo vedeti, kakšni so pogoji članstva, kateri stroški nastanejo z vključitvijo, kakšne prihranke ali druge koristi lahko pričakujejo ter kako so razdeljena investicijska in organizacijska tveganja.

Prav tako je treba opredeliti, kdo zagotavlja proizvodne zmogljivosti, kdo upravlja energetsko skupnost in kako se obračunavajo koristi delitve energije.

Pri podjetjih z različnimi profili porabe je pomembna tudi časovna usklajenost proizvodnje in odjema. Večje število članov samo po sebi še ne zagotavlja boljših ekonomskih rezultatov.

V Labinu te možnosti še niso v celoti razvite.

Predstavnica IRENA je pojasnila, da trenutni poslovni model podjetjem še ne omogoča širokega nabora konkretnih oblik sodelovanja. Nadaljnji razvoj bo odvisen tudi od pravne in regulativne ureditve energetskih skupnosti na Hrvaškem.

To je pomembno razlikovanje. Projekt ima potencial za vključevanje lokalnega gospodarstva, vendar pogoji za širšo poslovno uporabo še niso dokončno oblikovani.

Za podjetja bo zato naslednja razvojna faza ključna predvsem z vidika jasnejših pravil sodelovanja in opredelitve konkretnih finančnih koristi.

Največji izziv ni postavitev elektrarne, temveč izvedljiv poslovni model

Izkušnje projekta HERCULES-CE potrjujejo, da energetske skupnosti niso zgolj tehnološki projekti.

Njihova vzpostavitev zahteva sodelovanje javnih institucij, podjetij, prebivalcev in strokovnih organizacij, pa tudi pripravo ustrezne pravne in finančne strukture.

V Labinu je bilo vključevanje lokalnih deležnikov eden zahtevnejših delov projekta.

Ker so energetske skupnosti na Hrvaškem še relativno novo področje, je bilo treba veliko pozornosti nameniti ozaveščanju in pojasnjevanju njihovega delovanja ter morebitnih koristi.

Za uspešno delovanje mora energetska skupnost vzpostaviti dovolj jasno razmerje med proizvodnjo energije, odjemom, stroški upravljanja in pričakovanimi finančnimi učinki.

Potrebuje tudi trajno organizacijsko strukturo, ki lahko zagotavlja administrativno podporo, koordinacijo članov in izpolnjevanje regulativnih zahtev.

Brez teh pogojev lahko tudi tehnološko dobro zasnovani projekti ostanejo na ravni pilotnih rešitev.

Projekt Labin se je zato med izvajanjem razširil od posamezne lokacije kulturne dediščine k razmišljanju o širšem regionalnem poslovnem modelu.

To je lahko pomembno za njegovo dolgoročno vzdržnost, vendar bo dejanska izvedljivost odvisna od nadaljnjih ekonomskih, organizacijskih in pravnih rešitev.

Pomen projekta za razvoj skupnih energetskih naložb

Primer Labina je posebej relevanten za podjetja, ki poslujejo na območjih s prostorskimi omejitvami ali nimajo možnosti za lastno proizvodnjo obnovljive energije.

Takšne omejitve niso značilne samo za zgodovinska mestna jedra. Podobno se lahko pojavijo pri podjetjih v najetih prostorih, na objektih z neustreznimi strehami ali na lokacijah, kjer so možnosti za namestitev proizvodnih naprav omejene.

Energetske skupnosti omogočajo preučevanje drugačnih organizacijskih modelov, pri katerih proizvodnja in poraba energije nista nujno vezani na isto stavbo.

Vendar mora biti vsaka takšna rešitev usklajena z nacionalno zakonodajo in pogoji lokalnega elektroenergetskega omrežja.

Z vidika projekta LIFE REFINEE je izkušnja Labina pomembna predvsem zaradi povezovanja več deležnikov in priprave modela skupnih energetskih naložb.

REFINEE razvija inovativne finančne instrumente za energetski prehod malih in srednjih podjetij, pri čemer je v Istri poseben poudarek na industrijskih energetskih skupnostih.

HERCULES-CE naslavlja drugačno prostorsko okolje, vendar se oba projekta srečujeta s podobnimi vprašanji: kako povezati različne odjemalce in proizvajalce energije, kako strukturirati skupno naložbo, kdo bo prevzel upravljanje ter kako zagotoviti dolgoročne gospodarske koristi sodelujočim.

Sinergije med projekti lahko prispevajo k razvoju znanja in rešitev, ki presegajo posamezno pilotno lokacijo.

Od pilotne naložbe do dolgoročno delujoče skupnosti

Projekt HERCULES-CE v Labinu prehaja iz pripravljalne v izvedbeno fazo.

Začetek gradnje fotonapetostne nadstrešnice je pomemben korak, vendar bo uspešnost pobude odvisna od nadaljnjega razvoja celotnega modela.

Med prednostnimi nalogami so dokončanje in zagon pilotne infrastrukture, oblikovanje in operacionalizacija energetske skupnosti ter vključevanje dodatnih prebivalcev, podjetij in javnih institucij.

Pomembni bodo tudi razvoj ustreznih notranjih pravil upravljanja, usklajevanje z veljavno zakonodajo in preverjanje možnosti za razširitev modela.

V naslednjih fazah bo treba spremljati dejansko proizvodnjo energije, njeno uporabo, stroške obratovanja ter koristi za sodelujoče deležnike.

Šele na tej podlagi bo mogoče presoditi ekonomsko učinkovitost pilotnega projekta in pogoje za njegovo uporabo na drugih lokacijah.

Labin tako predstavlja primer energetskega prehoda v okolju, kjer standardne tehnološke rešitve niso vedno neposredno izvedljive.

Njegova ključna vrednost je v povezovanju varovanja kulturne dediščine, proizvodnje obnovljive energije, trajnostne mobilnosti in sodelovanja lokalnih deležnikov. Za širšo uporabo takšnega pristopa pa bosta odločilna ekonomsko vzdržen poslovni model in organizacijska struktura, ki bo podjetjem ter drugim članom omogočala jasne, merljive in dolgoročne koristi.

Foto