Kaj se z uvedbo SISBIZ spreminja za podjetja in katere ESG podatke bodo od njih zahtevale banke?

Na predstavitvi zbiranja ESG podatkov prek sistema SISBIZ, ki sta jo 8. septembra organizirala Združenje bank Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije, so predstavniki bančnega sektorja in Banke Slovenije podjetjem predstavili nov način posredovanja ESG podatkov bankam in hranilnicam. Pojasnili so, zakaj banke te podatke potrebujejo, kako je zasnovan enotni ESG vprašalnik ter kako bo potekalo zbiranje podatkov prek portala SISBIZ.

Od 1. septembra 2026 lahko podjetja ESG podatke za potrebe bank posredujejo prek sistema SISBIZ, ki deluje v okviru centralnega kreditnega registra Banke Slovenije. Ključna novost je poenoten ESG vprašalnik bančnega sektorja in načelo »enkratno poročanje – večkratna uporaba«. Namen je zmanjšati potrebo po izpolnjevanju različnih vprašalnikov za posamezne banke in po večkratnem posredovanju istih podatkov.

Podjetje vprašalnika ne izpolnjuje samoiniciativno, ampak na poziv banke ali hranilnice. Ko podatke vnese, jih lahko ob ustreznem poslovnem odnosu uporabljajo tudi druge banke, s katerimi podjetje sodeluje ali želi sodelovati.

Podatki niso namenjeni zgolj trajnostnemu poročanju bank. Banke jih uporabljajo pri ocenjevanju kreditnih in drugih tveganj, presoji financiranja ter izpolnjevanju regulatornih obveznosti. ESG podatki tako postajajo del finančnega odnosa med podjetjem in banko.

Zakaj banke zbirajo ESG podatke

Banke ESG podatke uporabljajo predvsem pri upravljanju kreditnih in drugih tveganj, določanju pogojev financiranja ter pripravi regulatornih poročil in razkritij.

Podnebna in okoljska tveganja se lahko prenesejo v finančna tveganja podjetja. Suša, poplave, stroški energije, odvisnost od surovin ali regulatorne spremembe lahko vplivajo na stroške, prihodke in proizvodnjo ter posledično na kreditno sposobnost podjetja.

Banke zato ESG dejavnike vključujejo v presojo kreditnega tveganja. Pri posameznih poslih lahko vplivajo tudi na ceno financiranja, ročnost kredita, moratorij, zavarovanja ali druge pogoje financiranja. Kako jih bo posamezna banka upoštevala, je odvisno od njene metodologije in konkretnega posla.

Kot so poudarili predstavniki bančnega sektorja, zahteve glede upravljanja ESG tveganj za banke ostajajo pomembne. Banke morajo upoštevati zahteve in pričakovanja evropskega bančnega regulatorja EBA, Evropske centralne banke ter druge evropske predpise glede upravljanja in razkrivanja ESG tveganj. Za izpolnjevanje teh obveznosti potrebujejo tudi podatke svojih komitentov.

Podnebna in okoljska tveganja ostajajo pomembna za banke

Kljub razpravam o poenostavitvah evropskih ESG zahtev in Omnibusu podnebna in okoljska tveganja za banke ne izgubljajo pomena. To kaže tudi Risk Barometer, redna anketa med bankami. Ocene pomembnosti teh tveganj sicer med leti nihajo in se odzivajo tudi na konkretne dogodke – po poplavah leta 2023 je na primer ocena pri komercialnih funkcijah bank dosegla 82 od 100. Ključno pa je, da banke pomen podnebnih in okoljskih tveganj v prihodnjih petih letih ocenjujejo višje kot danes. Tudi zemljevid tveganj Banke Slovenije podnebna tveganja ocenjuje kot zmerna – niso med največjimi tveganji za finančni sistem, vendar ostajajo prepoznana in spremljana.

Ta kontekst je pomemben tudi za financiranje podjetij. Banke imajo ključno vlogo pri financiranju in usmerjanju trajnostnega prehoda, ESG dejavniki pa vse bolj vstopajo v kreditne odločitve bank in hranilnic – tako zaradi regulatornih zahtev kot zaradi njihovega vpliva na poslovanje, finančne rezultate in kreditno sposobnost podjetij. Vplivi podnebnih in okoljskih sprememb se krepijo, regulatorni okvir za banke in nadzorniška pričakovanja pa ostajajo pomembni. Zato so podatki ključni: banke jih potrebujejo od presoje in odobravanja posameznih poslov do upravljanja tveganj ter regulatornih poročil in razkritij.

Kaj se z uvedbo SISBIZ spreminja za podjetja

Namesto različnih Excelovih vprašalnikov in ločenih rešitev posameznih bank je zbiranje podatkov zdaj centralizirano prek SISBIZ. Podjetje potrebuje dostop do portala Moj SISBIZ, podatke pa praviloma posreduje enkrat letno za preteklo leto. Vprašalnik izpolni, ko prejme poziv banke ali hranilnice. Vnos podatkov v ESG modul je za podjetje brezplačen.

Podjetje ostaja lastnik podatkov. Podatki so lahko na voljo bankam in hranilnicam, s katerimi podjetje sodeluje ali želi sodelovati. SISBIZ pri tem ni edini možni vir ESG podatkov. Če podatka v sistemu ni, je nepopoln ali banka za konkreten posel potrebuje dodatne informacije, jih lahko zahteva neposredno od podjetja.

Vprašalnik ni enak za vsa podjetja

Število vprašanj se prilagaja odgovorom podjetja. Če podjetje na določeno vprašanje odgovori negativno, se nadaljnja vprašanja na isto temo praviloma ne odprejo. V sistemu sta dva tipa vprašalnika:

• Tip 1 – krajši vprašalnik,
• Tip 2 – celotni vprašalnik.

O tem, kateri vprašalnik bo podjetje prejelo, odloči banka glede na podjetje, vrsto transakcije in lastna pravila upravljanja ESG tveganj.

Pomembna je tudi razlika med podjetji, ki so zavezana trajnostnemu poročanju, in tistimi, ki niso. Podjetja, ki niso zavezanci, praviloma prejmejo manj vprašanj.

Pri nekaterih vprašanjih je mogoče izbrati odgovor »ni podatka«. To ne pomeni nujno, da banka tega podatka pri konkretnem poslu ne bo potrebovala. Če ga potrebuje za svojo presojo, ga lahko od podjetja zahteva dodatno.

Katere podatke bodo banke zbirale

Vprašalnik je razdeljen na štiri osnovne sklope: splošno, okolje, družba in upravljanje. Največji poudarek je na podnebnih in okoljskih podatkih. Med drugim se zbirajo podatki o:

• emisijah toplogrednih plinov,
• porabi energije,
• porabi vode,
• nastajanju odpadkov,
• izpostavljenosti fizičnim podnebnim tveganjem,
• izpostavljenosti prehodnim tveganjem,
• ESG strategijah in politikah,
• zaposlenih, strankah in dobaviteljih,
• etiki, preprečevanju korupcije ter upravljanju tveganj.

Vprašalnik vključuje tudi panožno specifična vprašanja. Ta se nanašajo predvsem na bolj ogljično intenzivne dejavnosti oziroma dejavnosti z večjimi vplivi na okolje ali družbo.

Poseben sklop za podjetja z načrtom prehoda

Nov del vprašalnika se nanaša na načrt prehoda. Ta sklop se odpre samo, če podjetje navede, da ima tak načrt pripravljen. Banko v tem primeru zanimajo predvsem izhodiščne emisije podjetja, srednjeročni in dolgoročni cilji zmanjševanja emisij ter ukrepi, s katerimi jih podjetje namerava doseči. Če ima podjetje dokument že pripravljen, ga lahko v okviru sistema tudi priloži. To velja tudi za interne dokumente, ki niso javno objavljeni.

Kaj naj podjetje preveri

Podjetje vprašalnik izpolni šele na poziv banke ali hranilnice. Pred tem pa je smiselno vedeti, ali ima urejen dostop do Moj SISBIZ in ali razpolaga s podatki, ki jih vprašalnik zahteva. Del informacij je lahko razpršen med različnimi funkcijami podjetja.

Podjetje lahko preveri:

• ali ima urejen dostop do Moj SISBIZ,
• kdo bo odgovoren za izpolnjevanje vprašalnika,
• katere zahtevane podatke že zbira,
• katere podatke bo treba pridobiti od drugih funkcij v podjetju,
• katere relevantne politike, cilje in načrte že ima,
• ali ima pripravljene dokumente, ki jih bo po potrebi lahko posredovalo banki.

Pri večjih podjetjih lahko izpolnjevanje vprašalnika zahteva sodelovanje financ, trajnosti, energetike, nabave, proizvodnje, kadrov in upravljanja tveganj.

Kaj je za podjetja najpomembnejše

Uvedba SISBIZ podjetjem predvsem poenostavlja način posredovanja ESG podatkov različnim bankam. Hkrati vsebina vprašalnika kaže, katere informacije banke potrebujejo pri ocenjevanju ESG in kreditnih tveganj.

Pri financiranju so lahko poleg običajnih finančnih podatkov pomembni tudi podatki o porabi energije, emisijah, izpostavljenosti fizičnim podnebnim tveganjem ter načrtovanih ukrepih in investicijah.

Kako bodo ESG podatki vplivali na presojo podjetja in pogoje financiranja, bo odvisno od posamezne banke, vrste transakcije in konkretnega posla. Prav zato enotni vprašalnik ne pomeni tudi enotne bančne ocene podjetja.

Ključne informacije na kratko

• Kaj je novo? Enoten ESG vprašalnik bančnega sektorja prek SISBIZ.
• Od kdaj? Od 1. septembra 2026.
• Kako pogosto? Praviloma enkrat letno za preteklo leto.
• Kdo sproži izpolnjevanje? Banka ali hranilnica.
• Ali je vnos za podjetje brezplačen? Da.
• Ali je vprašalnik enak za vsa podjetja? Ne. Obstajata krajša in celotna različica, vprašanja pa se prilagajajo odgovorom podjetja.
• Ali podatke uporablja samo banka, ki je poslala poziv? Podatki so na voljo vsem bankam s katerimi ima podjetje sodeluje. 
• Ali lahko banka zahteva dodatne podatke? Da.
• Zakaj banke zbirajo podatke? Za upravljanje kreditnih in drugih tveganj, presojo financiranja ter regulatorna poročila in razkritja.
• Kje je največji poudarek? Na podnebnih in okoljskih podatkih, vprašalnik pa vključuje tudi družbene in upravljavske vsebine.
• Koliko časa se hranijo ESG podaki? Štiri leta.