Evropska komisija predlaga akt za pospeševanje industrije: več podpore evropski proizvodnji in strateškim panogam
Evropska komisija je predstavila predlog
novega akta o pospeševanju industrije (
Industry Acceleration Act – IAA), katerega cilj je okrepiti industrijsko bazo Evropske unije, spodbuditi razogljičenje ter povečati konkurenčnost evropskih podjetij. Predlog uvaja načelo »izdelano v EU«, nova pravila za tuje naložbe in poenostavitev postopkov za industrijske projekte.
Predlog zakonodaje je del širše evropske industrijske strategije in bo zdaj šel v zakonodajni postopek, kjer ga bosta obravnavala Evropski parlament in države članice.
Krepitev industrije in delovnih mestEvropska komisija želi s predlaganimi ukrepi okrepiti industrijski sektor, ki trenutno predstavlja približno
14 % BDP EU, cilj pa je, da do leta
2035 ponovno doseže 20 % BDP.
Predlog naj bi tudi:
- preprečil izgubo do 600.000 delovnih mest v avtomobilski industriji v naslednjih 5–10 letih,
- ohranil ali ustvaril približno 150.000 delovnih mest v drugih industrijskih panogah,
- podpiral sektorje, ki danes predstavljajo okoli 15 % industrijske proizvodnje EU,
Trije ključni stebri industrijske strategijePredlagani akt temelji na treh strukturnih stebrih, s katerimi želi EU okrepiti strateške industrije.
Prednost evropski proizvodnji – načelo »izdelano v EU«Pri javnih naročilih in javnih podpornih shemah bo večji poudarek na proizvodnji znotraj EU in na nizkoogljičnih materialih. Namen je, da bi javna naročila – ki v EU letno znašajo približno
2 bilijona evrov – bolj neposredno podpirala evropsko industrijo.
Med predlaganimi zahtevami so na primer:
- najmanj 25 % nizkoogljičnega jekla pri projektih v infrastrukturi, stavbah in vozilih,
- najmanj 25 % nizkoogljičnega aluminija, proizvedenega v EU,
- najmanj 5 % nizkoogljičnega betona iz EU.
Za električna vozila, kupljena z javnimi sredstvi ali kot službena vozila, so predvidene dodatne zahteve, na primer:
- najmanj 70 % vrednosti komponent (brez baterije) iz EU,
- baterija mora vsebovati več ključnih komponent evropskega izvora.
Nova pravila za tuje neposredne naložbe
EU želi ostati odprta za tuje investicije, vendar z več poudarka na dodani vrednosti za evropsko gospodarstvo. Nova pravila bi veljala za tuje naložbe
nad 100 milijonov evrov v strateških sektorjih.
Med ključnimi pogoji so:
- najmanj 50 % zaposlenih mora biti v EU (obvezni pogoj),
- največ 49 % lastniškega deleža tujega investitorja,
- partnerstva z evropskimi podjetji,
- prenos tehnologij ali znanja,
- najmanj 1 % globalnih prihodkov za raziskave in razvoj v EU,
- vsaj 30 % vhodnih surovin ali komponent iz EU za proizvodnjo za evropski trg.
Če podjetje prejme javna sredstva, ne sme v
petih letih zmanjšati števila zaposlenih v EU, sicer mora sredstva vrniti.
Pospeševanje industrijskih projektovPredlog predvideva poenostavitev postopkov za industrijske naložbe, vključno z modelom
»en projekt – en postopek« in digitalizacijo postopkov izdaje dovoljenj. Predvidene so tudi
prednostne industrijske cone, kjer bodo projekti lahko hitreje pridobili dovoljenja in dostop do financiranja.
Strateški sektorjiAkt se osredotoča na industrije, ki so ključne za evropski zeleni in industrijski prehod.
Razdeljene so v tri skupine:
- energetsko intenzivne industrije (jeklo, aluminij, cement, nizkoogljična kemija),
- avtomobilska industrija in njena vrednostna veriga,
- tehnologije za neto ničelne emisije, kot so baterije, vetrne turbine, fotovoltaika, toplotne črpalke, elektrolizatorji in jedrska energija.
Evropska komisija želi z novim okvirom okrepiti strateško avtonomijo EU, spodbuditi razvoj čistih tehnologij ter preprečiti selitev industrijske proizvodnje iz Evrope. Predlagani ukrepi naj bi pomagali pospešiti naložbe v razogljičenje, hkrati pa zagotoviti večjo odpornost evropskih dobavnih verig in industrijskih ekosistemov.