»Vse se začne pri direktorjih«

Evropska komisija je predlagala nov nabor ukrepov za podjetja. Ta bodo med drugim morala spoštovati tudi človekove pravice in okolje v globalnih verigah vrednosti. Glede na to, da direktiva pokriva toliko različnih področij, nas je zanimalo, kaj so največji izzivi za podjetja, kaj pričakujejo, kako bo to videti v praksi. Na okrogli mizi v sklopu dogodka 15. aprila, ki jo je vodila Lela Mélon, izvršna direktorica Planetary Wellbeing Institutional Framework, EUTOPIA Young Leaders Academy (YLA), sta sodelovali Larisa Grizilo, glavna direktorica za področje človeških virov in komunikacij v podjetju A1 Slovenija, in Petra Kandus, vodja za podnebno ukrepanje in zeleno preobrazbo podjetij, CER ter nekdanja vodja Office of Environmental and Energy Programs The Port Authority of New York & New Jersey.

Primeri dobrih praks

Stroka ne pričakuje večjih sprememb predloga, ki je morda izziv, a tudi priložnost. »Večina večjih podjetij pozdravlja premik v tej smeri, a hudič je v podrobnostih in so zaskrbljena, kako bo to izvedljivo v praksi. Kako se lotiti tega, če imaš 24 dobaviteljev v več državah? Direktiva se mora še malce opredeliti, kako je to izvedljivo, določiti, kateri so prvi dobavitelji in da se stroški med podjetji, ki imajo enake dobavitelji, porazdelijo,« meni Petra Kandus, ki je dodala, da so se v The Port Authority of New York & New Jersey s tem ukvarjali že pred leti. »Notranja skupina se je že tedaj trudila zmanjševati negativen vpliv na okolje in družbo. Velike družbe se s tem že ukvarjajo.«
Larisa Grizilo pa je izpostavila priložnost, ko se je spomnila, da je bil tedanji Simobil že pred sedmimi leti okoljsko zavedno podjetje: »Bili smo prvi družini prijazno podjetje. Že od leta 2012 smo skladni s standardom 12.001 , smo eno izmed 13 podjetij, ki ima EMAS, smo podpisniki standarda 45.000 in listine raznolikosti. To je nabor standardov, ki smo jih vzpostavili, ker nam je to že od nekaj pomembno, a zaveza in odgovornost prihajata z vrha. Vse se začne pri direktorjih.«

Spremeni se lahko tudi energetika

Podjetja, ki so že na tej poti, ne bodo imela večjih težav. Ampak kako preobraziti naftno podjetje, da bo bolj trajnostno? Kaj lahko storimo v kritičnih sektorjih, kjer je trajnostna transformacija nemogoča? »Tobačna industrija se recimo spreminja, želijo biti 'nekadilski',« je spomnila Grizilova in dodala, da so večja podjetja lahko vzor in vplivajo na manjša podjetja. Kandusova meni, da sta dve poti: »Ørsted je največje dansko energetsko podjetje, ki je leta 2010 kurila milijone ton premoga in 1/3 emisij na danskem je izvirala iz Ørsteda, kjer so imeli vizijo, da se bodo še vedno ukvarjali z energijo, a da se bodo preobrazili. Danes so največji proizvajalci električne energije iz vetrnic, njihovi dobički so višji od vložkov v energetsko preobrazbo. Ogromno se razvija tudi na področju betona in cementa, tudi s shranjevanjem ogljika.«

Na mladih svet stoji

»Za tranzicijo sta ključna komunikacija in izobraževanje,« pravi Grizilova, ki je odgovorna za komunikacijo pri A1 za Slovenijo in tudi Srbijo. Primer je ponazorila z otroki, ki so pri nas, če ni na voljo treh košev, zmedeni, kam naj odvržejo odpadke, v Srbiji pa še niso docela usvojili recikliranja. Koliko se mora spremeniti generacija, da pride do spremembe paradigme? »Jaz sem optimistka, sicer te lahko vse mine,« pravi Kandusova v smehu in dodaja, da spodbuja mlade, ki zahtevajo spremembe. »Tisti, ki so na vodilnih položajih, pa imajo moč te spremembe tudi narediti. Da 'business as usual' ne bo več šel naprej, se zaveda vse več ljudi, ki imajo moč,« opaža Petra Kandus. V ZDA recimo ni nobene strategije, ko je prišel na oblast Donald Trump, pa so podjetja sama rekla, da so še vedno zavezana preprečevanju podnebnih sprememb. »Naša generacija mora pripraviti prostor, da lahko prihodnja generacija gradi naprej,« pravi Kandusova. »Mlada generacija nas bo prisilila, da se bomo spremenili,« dodaja Larisa Grizilo in opozori na milenijce, ki sta jim podnebna nevtralnost in delovanje v dobro okolja izredno pomembna.