V zadnjih dveh letih smo priča dvema krizama: zdravstveni in varnostni.

Obeta pa se še tretja – energetska. Vse to kliče po dostopni energiji, samooskrbi in dostopnih cenah energije. Zelene in digitalne tehnologije so zato pomemben dejavnik za doseganje trajnostnih ciljev, kot so večja energetska učinkovitost, manjša poraba energije in materialov, manjša proizvodnja odpadkov in emisij ter večja uporaba čiste energije.

"Ukrajinska vojna ima velike posledice tudi za energetsko sliko Evrope. V energetskem smislu nas je naučila, da moramo biti v čim večji meri čim prej samooskrbni in da moramo državljanom energijo dobavljati po dostopnih cenah,” je na dogodku CER – partnerstva za trajnostno gospodarstvo, ki je potekal 7. aprila, uvodoma povedal Mark Boris Andrijanič, minister, pristojen za digitalno preobrazbo. "Ta vojna je 'wake-up call', da začnemo z ambicioznim trajnostnim razvojem,” je dodal. Evropski kapitalski trgi za zdaj imajo denar, a se pogosto zatakne pri implementaciji, opaža. Meni tudi, da marsikje manjkajo dobre meritve, ki so nujne, če želimo odlične projekte. Pri tem mora pomagati tudi država. "Vesel sem, da smo uvedli 40-odstotno davčno olajšavo na zelene in digitalne naložbe v sklopu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. To je dober signal gospodarstvu,” je prepričan Andrijanič.

Denarja je dovolj

Težava za zeleni prehod tako ni več denarna, saj imajo banke težavo najti inovatorje zelenih projektov. Koliko nam manjka, da bi vzpostavili nove, kvalitativne kazalnike in začeli spodbujati tovrstne trajnostne rešitve v luči evropske direktive? "Ne manjka nam veliko,” odgovarja Andrijanič. "Denar bo prihajal v podjetniški ekosistem, bi pa poudaril pomen digitalizacije, kjer morata država in tudi EU bolj jasno nastopiti,” vidi priložnosti. Med ukrepi, ki zajemajo tudi odprtje kripto računa s kavča doma, ne pa na banki, "to se premika”. "Sprejeli smo zakon o digitalni vključenosti in digitalne bone,” Andrijanič izpostavlja nekatere ukrepe, ki so bili izvedeni v zadnjih dveh letih. "Naš cilj je, da do leta 2030 postanemo ena izmed petih najbolj digitalnih držav,” je še dejal in dodal, da za to potrebujemo ambicije.

Digitalizacija je orodje zelenega preboja

Večina projektov v državah se financira z denarjem, ki ga država pobira v obliki davkov. Zato lahko davki igrajo ključno vlogo za druge ukrepe, pri čemer v ospredje danes sodijo davčne olajšave za digitalni in zeleni prehod. "Novi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb tako predvideva zmanjšanje davčne osnove v višini 40 % zneska vlaganja v projekte, kot so računalništvo v oblaku, umetna inteligenca in veliki podatki, okolju prijazne tehnologije, čistejši javni in zasebni prevoz, razogljičenje energetskega sektorja, energetska učinkovitost stavb,” našteva Tina Humar, generalna direktorica na Ministrstvu za finance. Dodala je, da se olajšava "ne more uveljavljati za vlaganje v delih, ki so financirana iz javnih nepovratnih sredstev”. Nastal bo tudi pravilnik, ki bo jasneje določal, za katera vlaganja bodo na voljo olajšave. Ta je sicer bil v javni obravnavi februarja letos, predvidoma pa bo objavljen aprila, je pojasnila Humarjeva. "Pravilnik bo vsebinsko precej obširen, saj smo upoštevali mnoge pripombe,” s čimer naj bi dosegli pričakovane cilje.
 
Z digitalnimi rešitvami do trajnostne poslovne preobrazbe

Podjetje, ki je že strumno na poti digitalizacije in trajnosti, je Schneider Electric, ki je eno izmed tistih, ki je aktivno pristopilo k zmanjševanju toplogrednih plinov. Med drugim v podjetju, tako Peter Ušeničnik, spremljajo rabo energije, proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, imajo energetski menedžment, pri čemer pa sta pomembna predvsem integracija vseh sistemov podjetja in intenzivno sodelovanje med oddelki. Zakaj je to pomembno? Ker raziskave kažejo, da lahko povprečen objekt rabo energije zmanjša za 10–20 odstotkov. Vsaj 30 odstotkov celotnega potenciala prihrankov energije v industriji pa je mogoče pridobiti brez investicijskih stroškov.

Digitalizacija kot gonilo razogljičenja  

V podjetju EY so ponosni, da so na poti razogljičenja, je dejal Sanjin Ploskić, ki je v EY Švica zaposlen na oddelku Tech Sustainability. »EY je že leta 2020 postalo ogljično nevtralno podjetje, do leta 2025 pa bomo 'net-zero', ko bomo emisije CO2 v primerjavi z letom 2019 zmanjšali za 40 odstotkov,« je povedal Ploskić. Čeprav je digitalizacija pomembna, je tudi dvorezni meč, ko je govor o razogljičenju. Do leta 2030 bo kar 20–30 odstotkov električne energije porabil IT-sektor, že danes pa je digitalizacija odgovorna za 4 odstotke izpustov toplogrednih plinov. En strežnik porabi letno toliko električne energije kot eno gospodinjstvo. To so tudi sektorji, kjer je možno razogljičenje. Le odločiti se moramo za prave korake in pravo tehnologijo. »Tehnologije, ki že danes omogočajo razogljičenje v mestih, so pametna omrežja, pametni promet, pametna infrastruktura, pametne hiše …« je nanizal nekaj primerov.