DARS, BTC, Ekonomska fakulteta in NLB z zelenimi tehnologijami do bolj odpornega ter učinkovitega poslovanja

Evropske načrte zelenega prehoda smo v Sloveniji zagrabili z obema rokama, zdaj je čas, da z enako vnemo podpremo še digitalno preobrazbo. Digitalizacija namreč podjetjem omogoča spremljanje in analizo podatkov svojega poslovanja, s tem pa tudi sprejemanje ustreznih trajnostnih ukrepov in ciljev, ki vodijo tudi do izboljšanja učinkovitosti, optimizacije, manjših stroškov ter večje uspešnosti poslovanja.
Kako s pomočjo podatkov zmanjšati stroške in tveganja ter doseči trajnostne cilje, je le eno izmed vprašanj, na katera smo 7. aprila 2022 na dogodku CER – partnerstva za trajnostno gospodarstvo iskali odgovore.

V slovenski družbi DARS so z »zelenim« in varovanjem okolja začeli razmišljati leta 2011, ko so se odločili za pridobitev ISO-certifikatov za varovanje okolja, je prve korake na kratko povzel član uprave DARS Peter Gašperšič. »Klasično razsvetljavo smo zamenjali z LED-razsvetljavo, kar je privedlo do prihranka 2000 megavatnih ur električne energije letno. Tudi investicija, vredna nekaj čez 1 milijon evrov, se je povrnila v dobrih sedmih letih,« je pojasnil. Z zaostrovanjem energetske krize pa se je izkazalo, da so bili morda še premalo ambiciozni.
Pomemben korak k meritvi ogljičnega odtisa je bil tudi na NLB, kjer »smo videli, kje je največja poraba energije v regiji in kakšni so naši emisijski faktorji,« je dejala Maša Švab, koordinatorka trajnostnega razvoja pri NLB, in dodala, da so se zavezali k dobavi električne energije iz brezogljičnih virov tako v Sloveniji kot Srbiji. »Tudi mi se trajnostno preobražamo,« je še dodala.

Že 20 let v »zelenem«

Že 20 let pa (sprva skozi začetne aktivnosti) je na poti zelenega tudi BTC, ki ima veliko nepremičnin, zato so že na začetku naslavljali energetsko učinkovitost stavb, je spomnil Miha Mermal, izvršni direktor za marketing in trajnostni razvoj pri BTC.
»Lani smo sprejeli novo strategijo za 5-letno obdobje, kjer je ključna trajnost,« je dejal Mermal in dodal, da imajo med drugim še danes eno večjih sončnih elektrarn. »Za tisti čas smo bili zelo pogumni,« je še dodal.

880.000 evrov prihranka

Na pot zelene preobrazbe so pred 14 leti stopili tudi na ljubljanski Ekonomski fakulteti, je na novo izolirano fasado v vrednosti 1.300.000 evrov in potem postavitev sončnih elektrarn spomnil Dušan Jerše, vodja Finančno računovodske službe z Ekonomske fakultete. »Najpomembnejši korak pa je bila celovita energetska prenova stavbe, ki je trajala od jeseni 2013 do poletja 2014, pri čemer smo zamenjali vse energetske naprave in razsvetljavo, za kar smo pridobili tudi nepovratna evropska sredstva,« je povedal Jerše. Tako so v osmih letih zmanjšali stroške energije (toplotne in električne) za 880.000 evrov letno. »V naslednjem letu se bo povrnila tudi investicija v sončno elektrarno.«

»Ugotovili smo, da smo premalo ambiciozni«

Poleg finančnih kazalnikov so pomembni tudi nefinančni. DARS v družbi ni poznan kot okolju prijazno podjetje, »zato moramo tukaj narediti velik korak naprej«, se zaveda Gašperšič. »Pripravili smo strategijo razvoja družbe do leta 2025, kjer so zajeti tudi cilji glede razogljičenja in digitalizacije, a smo ugotovili, da smo premalo ambiciozni. DARS recimo letno porabi 22.000 megavatnih ur električne energije, in če smo še do sredine lanskega leta plačevali 50 do 60 evrov za megavatno uro, so te cene do zdaj poskočile za faktorje 2, 3 ali 4. veseli smo, če je megavatna ura 200 evrov, kar drastično spremeni sliko,« je pojasnil in dodal, da so ključni koraki k energetski neodvisnosti, da bi se ognili volatilnosti. »Žal se še ne moremo pohvaliti s sončno elektrarno in stremimo, da bi imeli čim več sončnih panelov na naših baznih postajah ob avtocestah in na drugih naših stavbah, s čimer bomo proizvajali elektriko za lastno porabo. Še večji potencial pa vidimo v postavitvi večjih sončnih elektrarn na naših zemljiščih ob avtocestah, pri čemer že sodelujemo z družbo HSE.«

Kako v zeleno prepričati tudi partnerje

Največ emisij pri nas je v obsegu 3, kjer nanje ne moremo vplivati. Tuji partnerji CER-a pogosto povedo, da svojim partnerjem postavljajo stroge pogoje, da emisije zmanjšajo, ali pa bodo izpadli iz dobavne verige. Mermal odgovarja, da imajo malce drugačen pristop in apelirajo na ljudi, partnerje in najemnike pa spodbujajo, kako spremeniti navade. »Najprej bomo začeli s korenčkom, šele potem s pravili,« je povedal o ideji gradnje »BTC-skupnosti«. DARS je zavezanec za javno naročanje in skuša doseči zahteve pri razpisih, takšne so recimo tudi zahteva za 50 % zelene električne energije, uporaba lesa za protihrupne ograje in uporaba recikliranih materialov, je dejal Gašperšič.

 

»Prav tako želimo manj izpusta na naših avtocestah; priložnost je vodik, električni avtomobili, alternativni viri goriv,« je še dejal Gašperšič.

Digitalne rešitve za zeleni energetski prehod

Slovensko podjetje Iskraemeco ponuja rešitve digitalizacije za električna omrežja. Na voljo imamo namreč kar nekaj podatkov, ki pomagajo sektorju energetike in upravljavcem električnih omrežij, ki so ključni za naslednje korake. »V našem podjetju razvijamo nove aplikacije in storitve, da omogočimo generiranje več podatkov. To je pomembno tako za upravljavce električnih omrežij kot za potrošnike. Potrošniki namreč stremijo za podatki, s katerimi se lahko primerjajo z drugimi tudi glede zmanjšanja porabe energije,« je dejal Klemen Belec, vodja tehnično-komercialnega tima pri podjetju Iskraemeco. Internet stvari je recimo že danes povezan z električnimi števci, kar omogoča napredno analitiko, te rešitve pa ponujajo tudi distributerjem. »Druga pametna rešitev pa prihaja s področja vode. Z digitalizacijo vodnega omrežja lahko rešimo težave pomanjkanja vode, natančno merimo in zaračunamo vire, sočasno pa tudi osveščamo uporabnika o navadah in ne nazadnje bolj učinkovito upravljamo vodne vire,« je pojasnil Belec.
      
Kako industrijski internet stvari lahko pomaga v boju s podnebnimi spremembami

»Podnebne spremembe predstavljajo resne izzive in industrijskim internetom stvari lahko dodatno pomagamo v četrti industrijski revoluciji,« pravi menedžer robotike in aplikacijskega inženiringa pri podjetju Lapp Simon Vrbnjak. »V podjetju imamo aplikacijski inženiring, kjer lahko vse izrišemo v 3D-okolju, jo testiramo in nato pošljemo kupcu in šele potem stvar izdelamo,« ponazori digitalizacijo. V podjetju so izdelali tudi »Etherline Guard«, nadzorno napravo za napovedno vzdrževanje za podatkovne kable, ki so pogosto najbolj obremenjeni: »Ta škatlica zna razumeti stanje podatkovnega kabla in algoritem bo popravljal rezultat in vam sporočil, kdaj bo ta kabel odpovedal, ter posledično tudi predlagal vzdrževalna dela. S tem bo tudi precej prihrankov in podjetjem ne bo treba predčasno menjavati komponent,« je približek pametnim napravam opisal Vrbnjak.