Klimatske spremembe za človeštvo predstavljajo resen problem. Pomembno je, da se tega zavedajo tako gospodarstva kot tudi vlade. Najhitrejši učinek na okolje bi dosegli, če bi se odpovedali komoditetam modernega sveta. Ker je to v praksi le fikcija moramo naše pametne naprave začeti tudi pametno uporabljati, saj lahko z uporabo IoT znatno zmanjšamo negativne vplive na okolje. Največji vpliv na naše okolje povzroča CO2, ki nastane zaradi izgorevanja fosilnih goriv in plinov. Prihodnost je vsekakor elektrika, ki je pridobljena z alternativnimi viri. Da bi na tem področju dosegli potrebne mejnike, bo preteklo še nekaj časa, zato je pomembno, da današnjo porabo fosilnih goriv in plinov znatno zmanjšamo, pri čemer nam lahko pomagajo tudi pametne naprave.

Internet stvari dodobra spreminja naše navade in pogled na delovanje naprav. Včasih se zdi, da ljudje raje vidimo povezljivost, kot samo storilnost naprave. Kot vsaka naprava tudi te puščajo določen ogljični odtis v naši naravi, tako v procesu proizvodnje, kot tudi v procesu razgradnje. Zato je modro, da te produkte razvijamo in načrtujemo tako, da s svojo uporabnostjo prispevajo k izboljšanju našega bivalnega prostora. V industriji lahko z uporabo tako imenovanega IIoT zmanjšamo toplogredne emisije in prispevamo k počasnejšemu globalnemu segrevanju. Prav tako lahko to orodje izkoristimo na namene nadzora ogljičnega odtisa v smislu merjenja kvalitete zraka in vode. Lahko si umislimo umetno inteligenco in tako analitično predvidevamo dogodke, kot so poplave, hitrosti vetrov ter ugotavljamo kaj, se lahko zgodi z našim bivalnim prostorom, če ne ukrepamo pravilno in pravi čas.

1.    Kaj predstavlja IoT?

Koncepti avtomatizacije in kontrolnih sistemov (IACS – Industrial Automation and Cotrol Systems) so tako imenovane operacijske tehnologije (OT – Operational Tehnology), znane kot kibernetsko-fizični sistemi (CPS – Cyber-physical Systems), ki se uporabljajo v strojegradnji, robotiki, prehrambni, pakirni in v vseh drugih panogah industrije. Internet stvari se je prvič pojavil v domačih in industrijskih okoljih leta 1999.

Poznamo kar nekaj definicij na temo interneta stvari (IoT – Internet of Things), tokrat se bomo osredotočili na dogajanje v ozadju četrte industrijske revolucije (industrija 4.0) ter predstavili industrijski internet stvari (IIoT – Industrial Internet of Things)
 
2.    Industrija 4.0

Da bi bolje razumeli IoT je pomembno razumevanje definicije Industrija 4.0. Ta prihaja iz nemške vlade, kjer so zasnovali projekt z imenom ''Strategija visoke tehnologije'' (High-tech strategy). Slednja spodbuja računalniško vodeno proizvodnjo.

Prva industrijska revolucija je izkoriščala moč vode in moč pare za proizvodnjo, druga industrijska revolucija je izkoriščala moč elektrike, sledila ji je digitalna revolucija, ki je predstavljala uporabo elektronike in informacijske tehnologije za proizvodne namene.

V industriji 4.0 govorimo o pametni tovarni. Kibernetsko-fizični sistemi nadzirajo procese v realnem prostoru in času, ustvarjajo virtualno kopijo realnega sveta in se decentralizirano samostojno odločajo. S pomočjo internetnih in intranetnih povezav ti procesi komunicirajo in sodelujejo tako med seboj kot tudi s človekom v realnem času. Prav tako lahko vsak trenutek človek posega oz. prilagaja proizvodne procese glede na potrebe trga. Takšni kibernetsko-fizični sistemi odločajo sami in hitro prilagajajo svojo proizvodnjo, to prinese konkurenčnost z malimi proizvodnimi serijami, kar svet danes pričakuje in potrebuje.

Industrijski internet predstavlja internet stvari, strojev, računalnikov in ljudi, ki omogočajo inteligentne industrijske operacije z uporabo napredne analitike podatkov za hitrejše in kvalitetnejše rešitve. Tako imenovano modularno strukturo pametne tovarne kopiramo v virtualni svet in se decentralizirano odločamo. S pomočjo IoT-ja lahko kibernetsko-fizični sistemi komunicirajo in sodelujejo med seboj in z ljudmi v realnem času. S pomočjo interneta storitev (IoS - Internet of Services) pa lahko udeleženci uporabljajo oz. celo ponujajo interne in med organizacijske storitve.

3.    LAPP in Okolje

V podjetju LAPP se zavedamo svojega ogljičnega odtisa in vpliva na okolje, ki ga povzročamo. Naš ustanovitelj g. Oskar Lapp je že leta 1963 pri proizvodnji kablov začel z recikliranjem. Vročo vodo, ki je nastala ob hlajenju v proizvodnji kablov je uporabil za potrebe ogrevanja prostorov. Leta 1980 je začel reciklirati materiale in standardiziral procese v smeri trajnosti. Leta 2005 je naše podjetje imelo največjo fotovoltaično elektrarno v Stuttgartu. Leta 2015 smo zgradili evropsko centralo LAPP, ki je CO2 nevtralna, leta 2020 pa smo razvili kabelsko uvodnico SKINTOP® MS, prvo na svetu, ki ne vsebuje svinca. Maja istega leta smo razvili tudi IIoT modul za napovedno vzdrževanje PMBx (Predictive maintenance box),ki spada v segment industrijske komunikacije s katero se ukvarjamo že 6. leto, zato je bila to edina logična poteza, razviti nekaj kar bo prispevalo našemu okolju.

S to napravo, ki jo danes imenujemo ETHERLINE® GUARD nadzorujemo obrabo podatkovnih kablov ter s pomočjo algoritma računamo predviden čas vzdrževanja. S tem korenito spreminjamo vzdrževalne procese, ki so se običajno predčasno izvajali in s tem ustvarjali veliko količino odpadnih materialov. S tem v vsakem proizvodnem podjetju prihranimo in postanemo bolj trajnostni in tako pozitivno prispevamo k boljšemu okolju.
Pripravil:
Simon Vrbnjak

Manager Robotics / Application Engineer
LAPP, d.o.o.
Limbuška cesta 2
2341 Limbuš
00386 41 308 571
Simon.vrbnjak@lapp.com
www.lappslovenija.si