Ogljični odtis kot most med podnebnimi cilji in ukrepi za znižanje emisij toplogrednih plinov podjetja

Pritiski na podjetja za podnebno ukrepanje se v zadnjem času povečujejo. Smo v ključnem desetletju, na točki preloma, ki bo odločila ali nam bo uspelo podnebne spremembe obdržati nivoju zmernih vplivov na okolje in našo družbo. 
 
V zadnjem letu smo spremljali precejšnje prilagoditve pri podnebnem ukrepanju tudi v gospodarstvu. V novembrskem članku smo pisali o opazni prisotnosti gospodarstva na podnebni konferenci COP26, kar nakazuje na pripravljenost k premikom k podnebni nevtralnosti. Tudi število podjetij, ki se zavezujejo za ambiciozne cilje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov se znatno povečuje. Več kot 2400 podjetij in finančnih institucij že sodeluje z organizacijo Science Based Targets initiative (SBTi) pri pripravi ciljev in zavez zmanjšanje emisij, ki temeljijo na znanstveni osnovi.
 
A doseganje teh ciljev ne bo izvedljivo brez natančne izmere emisijskih žarišč v poslovanju podjetja. Na tem mestu vstopijo izračuni ogljičnega odtisa podjetij. 
 
Ogljični odtis podjetja vključuje vse emisije, ki se pojavijo pri delovanju podjetja. To pomeni, da so poleg neposrednih izpustov, vključene tudi posredne emisije, kar vključuje celotno vrednostno verigo. V osnovi je ogljični odtis formula in sicer vsota aktivnosti, ki proizvedejo ogljične emisije pomnožena z emisijskimi faktorji.
 
Izračun ogljičnega odtisa prinese podjetju naslednje koristi: 

•     Je merilo za določitev trenutne porabe in emisij toplogrednih plinov.
•     Orodje za pomoč pri postavitvi načrtov za znižanje emisij skozi čas. 
•     Pomaga pri odkritju emisijskih žarišč. 
•     Odlična priložnost za prikaz dobrega poslovanja podjetja zunanjim deležnikom z vidika trajnosti. 
•     Identifikacija podnebnih tveganj in priložnosti.

Tri kategorije emisij
GHG Protokol je globalno standardizirano ogrodje, produkt sodelovanja organizacij World Resources Institute (WRI) in World Business Council for Sustainable Development (WBCSD), ki je ogljični odtis podjetja razcepilo na tri kategorije:

Obseg 1 
Predstavlja neposredni del emisij, torej tiste, ki so pod nadzorom podjetja. Te so produkt lastne porabe energentov, uporabe službenih vozil, proizvodne in procesne emisije in izgube pri hladilnih sredstvih. 
 
Obseg 2 
Pokriva posredne emisije z naslova porabe električne energije za potrebe poslovanja podjetja, obratovanja proizvodnje in daljinskega ogrevanja. Posredne pa so zato, ker ogljični izpusti niso bili ustvarjeni na lokaciji podjetja, temveč v primeru elektrike, na lokaciji elektrarne. Ker pa podjetje to elektriko uporablja, je zato posredno odgovorno za izpuste. 
 
Obseg 3 
Predstavlja vse ostale emisije, ki so izven nadzora podjetja in niso vključene v obseg 2. Te so službene poti z najetimi vozili in letali, uporaba proizvodov podjetja, prihodi zaposlenih na delo, upravljanje z odpadki… 
 
Kako lahko podjetja izmerijo svoj ogljični odtis

1. Izbira metode za merjenje 
 
GHG Protokol je najbolj pogosto uporabljeno orodje za izmero ogljičnega odtisa podjetja. Druga opcija je uporaba standarda ISO 14064, ki pa za temelje prav tako uporablja GHG protokol.

2. Definicija obsega izmere 
 
Določena podjetja imajo kompleksne strukture (več hčerinskih podjetij, franšize itd.). Pri takih je potrebna definicija obsega merjenja kot tudi časovne periode izmere ogljičnega odtisa. Odločitev mora biti sprejeta tudi za emisije obsega 3, ki so trenutno večinsko le opcijske zaradi kompleksnosti merjenja in pridobivanja podatkov.
 
3. Zbiranje podatkov 

Pri zbiranju podatkov je potrebna odločitev kako natančen mora biti izračun in kolikšna so dovoljena odstopanja. Ta dilema nastane predvsem zaradi pomanjkanja primarnih podatkov, torej podatkov, ki jih je možno izmeriti, odčitati. Če ti niso na voljo, se mora podjetje zanašati na sekundarne podatke, ki pa so manj zanesljivi in temeljijo na ocenah.
 
4. Apliciranje standardiziranih emisijskih faktorjev 
 
Za izračun ogljičnega odtisa po navedeni formuli (glej zgoraj) so potrebni posodobljeni emisijski faktorji. To so koeficienti, ki omogočajo pretvorbo podatkov z naslova neke aktivnosti v emisije toplogrednih plinov. So most, ki na eni strani povezuje kilograme toplogrednih plinov in, v primeru elektrike, kilovatne ure porabe elektrike. Emisijski faktorji omogočajo primerljivost emisijske intenzivnosti posameznih aktivnosti podjetja, saj poenotijo podatke na skupni imenovalec - ekvivalent ogljikovega dioksida (CO2-e).
 
5.Verifikacija rezultatov 

Podjetje lahko poviša verodostojnost izračuna ogljičnega odtisa tako, da ga verificira pri pristojni organizaciji, ki se ukvarja z analizo ogljičnega odtisa podjetij. Na globalni ravni je taka organizacija Carbon Trust. Ta korak je opcijski, vendar za javno komuniciranje ogljičnega odtisa zaželjen.