Avtor: MAG. PETRA KANDUS Svetovalka za trajnostne poslovne strategije in nefinančno poročanje / Gentian
V prešnjem prispevku je bila opisana pot do ničelnega ogljičnega odtisa za mala in srednje velika podjetja. V tem prispevku pa si lahko preberete kakšen je postopek znižanja ogljičnega odtisa podjetja.
Postopek je sledeč:
1. Izmerite emisije podjetja. Prvi korak je izračunati osnovno evidenco emisij toplogrednih plinov. Ko je osnova določena, lahko podjetja začnejo postavljati cilje in začrtajo pot za doseganje teh ciljev.
Greenhouse Gas Protocol je najpogosteje uporabljan protokol za obračunavanje toplogrednih plinov, ki podjetjem ponuja orodja, kako se lotiti podviga.
MSP morajo postati pismena v obračunavanju ogljika in poglobiti razumevanje svojih virov emisij.
2. Postavite cilje za zmanjšanje emisij. Za podjetja, ki se šele začenjajo zavedati globalnega poslovnega trenda trajnostnega razvoja, ni več negotovosti glede zastavljanja ciljev. Pobuda Science-Based Targets, ki upošteva globalni ogljični proračun, je pred kratkim napovedala
poenostavljeno pot do odobritve ciljev MSP in se osredotoča na neposredne emisije MSP, pri čemer se emisije iz vrednostne verige ocenijo pozneje. Pobuda omogoča dve različni stopnji prizadevanj – stopnjo razogljičenja, ki je potrebna, da dvig svetovne temperature ne preseže 2°C, in agresivnejšo stopnjo, po kateri dvig ne preseže 1,5°C. Gre za 30-odstotno oziroma 50-odstotno zmanjšanje neposrednih emisij (obseg 1 in obseg 2) do leta 2030 z osnove v letu 2018.
V zadnjem letu so zahteve po ničelnem ogljičnem odtisu v porastu. Čeprav gre za plemenit cilj, sta prvotna nejasnost opredelitve pojma in zanašanje na ogljične izravnave za nevtraliziranje emisij vzbudila precej dvomov znotraj skupnosti trajnostnega razvoja v dejanski napredek, ki je bil narejen. Da bi zagotovila verodostojnost ciljev ničelnega ogljičnega odtisa, je pobuda Science-Based Target (SBTi) pred kratkim vpeljala
standard cilja ničelnega ogljičnega odtisa. Za podjetja, ki si resno prizadevajo postaviti cilj ničelnega ogljičnega odtisa z odobritvijo pobude SBTi, so zahteve stroge. Zaveza za ničelni ogljični odtis z odobritvijo pobude SBTi mora zajemati ne samo CO2, ampak vse toplogredne pline. Vključevati mora vse obsege emisij, tako tiste, ki se nanašajo na lastno poslovanje podjetja (obseg 1 in 2), kot tudi tiste, ki se ustvarjajo v njegovi vrednostni verigi (obseg 3). Končno za uravnoteženje preostalih emisij niso dovoljene ogljične izravnave, pri doseganju cilja štejeta samo dokončna odprava in izločitev ogljikovega dioksida.
3. Pripravite načrt za ukrepanje. Na podlagi evidence osnovnih emisij mora podjetje oceniti svoje možnosti razogljičenja. Nekateri pristopi imajo vsesplošen učinek, na primer prehod na ogljično manj intenzivna goriva in čisto električno energijo, toda različni sektorji imajo različne izzive in priložnosti za zmanjšanje emisij. Strateški dokument določi možnosti, stroške in prednosti ter začrta pot za prihodnost z ustreznimi mejniki.
Primerjalna analiza je koristno orodje. Ni treba začeti čisto od začetka. V vseh sektorjih najdemo številne odlične primere podjetij vseh velikosti, ki so začrtala pot do hitrega razogljičenja. Pravzaprav so ljudje, ki se ukvarjajo s področjem trajnostnega razvoja, običajno precej velikodušni in bodo z veseljem delili lekcije, ki so se jih naučili, tudi če jih iznenada pokličemo, da pomagajo pospešiti razogljičenje!
4. Vključite vrednostno verigo. Največji delež emisij poddjetja nujno prihaja iz njegove vrednostne verige, iz virov, ki niso pod neposrednim nadzorom podjetja, ampak izhajajo iz njegovih dejavnosti. V večini primerov viri obsega 3 predstavljajo več kot 80 % vseh emisij podjetja. V zgornjem toku gre za iskanje, nabavo in prevoz surovin do proizvodnega obrata, najem sredstev za dokončanje projekta. Emisije v spodnjem toku lahko nastanejo pri uporabi izdelka, ki ga podjetje izdeluje, in odlaganju. Zaradi te medsebojne prepletenosti virov in uporabnikov morajo podjetja začeti sodelovati z deležniki v svoji vrednostni verigi in si ob iskanju sinergij skupaj z njimi prizadevati za doseganje skupnih ciljev razogljičenja v vseh sektorjih.
5. Merite napredek. Vmesne ocene pomagajo ocenjevati napredek na poti do začrtanega cilja in ponujajo priložnost za popravljanje smeri. Merjenje dejanskih emisij na letni ravni zagotavlja potrebno preverjanje resničnosti vpliva vsakega podnebnega ukrepa. Nove tehnologije se hitro pojavljako, cene tehnologij ali ukrepi, ki so bili sprva neizmerno dragi, pa so zdaj morda dosegljivi. Prav tako je lahko zaradi državnega financiranja in spodbud nenadoma na voljo tehnologija za sektorje, v katerih je razogljičenje težavno.
6. Poročajte. Podjetja mora začeti posvečati ogljiku enako pozornost, kot jo posvečajo svojim financam. Letno poročanje o emisijah bo podjetje pripravilo na ustvarjajoče se zahteve glede transparentnega poročanja regulatorjev, bank in drugih finančnih institucij ter strank.
Vedno večje je tveganje, da običajno poslovanje ne bo več zadoščalo. Pravila igre se spreminjajo. Nekaj pa je jasno: podjetja, pa naj bodo velika ali mala, se morajo prilagoditi in uskladiti svojo dolgoročno strategijo z zahtevo po ničelnem ogljičnem odtisu, sicer jih ne bo več.