Na prenosu znanja "Narava je temelj globalnega gospodarstva in pomembno poslovno vprašanje" je okrogla miza CER razkrila raznolikost pristopov in skupno odgovornost gospodarstva do narave

Podjetja v Sloveniji vse bolj prepoznavajo, da narava ni več samoumevna danost, temveč postaja strateški vir, ki ga je treba varovati – predvsem zato, ker so od nje temeljno odvisna. Na okrogli mizi CER z naslovom »Odvisni od narave, odgovorni zanjo« so predstavniki treh podjetij – Atlantic Droga Kolinska, Medex, Pivovarna Laško Union – ter predstavnik nevladne organizacije FSC International razpravljali o svoji strateški odvisnosti od narave, vlogi vodstva, trajnostnih iniciativah, certifikatih, stopnji trajnostne zrelosti ter pomenu trajnostnega poročanja.

Narava kot temelj poslovanja
Vsi sogovorniki so poudarili visoko odvisnost svojih dejavnosti od naravnih virov. Mojca Kodre iz Atlantic Droga Kolinska je izpostavila, da kot prehrambena industrija uporabljajo surovine tako iz divjih habitatov (lov rib, gozdne jagode) kot iz plantaž in kmetijskih površin. Največji vpliv zaznavajo pri kavi in kakavu, zato so se dejavno vključili v priprave na novo evropsko uredbo o deforestaciji (EUDR). Vodstvo podjetja je po njenih besedah odigralo ključno vlogo, saj je omogočilo dodatne vire in investicije za boljše upravljanje vplivov.

Teja Mižigoj iz Medexa je pojasnila, da je narava neposreden pogoj za obstoj podjetja, saj njihovi izdelki temeljijo na čebeljih in rastlinskih surovinah. Opozorila je na drastične spremembe v pridelavi medu v Sloveniji – od 2800 ton leta 2021 do le 280 ton lani – kar pripisujejo podnebnim spremembam in zmanjšanju populacije čebel. Kot odgovor na to so uvedli projekte spodbujanja čebelarstva v državah v razvoju in sodelujejo pri razvoju novega certifikata za zaščito čebel.

Blaž Medja iz Pivovarne Laško Union je razložil, da je voda njihova ključna surovina, enako pa velja za hmelj, slad in kvas, vsi naravnega izvora. Zaradi vpliva podnebnih sprememb so v podjetju razvili jasno trajnostno strategijo »Verimo boljši svet«, ki je eden izmed petih stebrov njihove poslovne strategije. Poudaril je, da so cilji usklajeni z globalno strategijo Heinekena, a prilagojeni lokalnim razmeram, kar omogoča ciljno načrtovanje in ukrepanje.

Jure Rejec, predstavnik FSC International, je opozoril, da so gospodarski modeli številnih podjetij neposredno povezani z ohranjanjem gozdov. Pojasnil je, da je certificiranje eden ključnih mehanizmov, s katerim podjetja izkazujejo svojo odgovornost do narave. Poudaril je tudi pomen vodstva pri uvajanju trajnostnih sprememb.

Certifikati kot dokaz odgovornosti – in izziv verodostojnosti
Razprava je razkrila raznolikost uporabljenih certifikatov – od sistemskih (ISO 14001) do produktnih (FSC, Rainforest Alliance, MSC, BIO, EKO). Vendar so sogovorniki opozorili tudi na pojav greenwashinga. »Zlorabe certifikatov spodkopavajo zaupanje v sistem, zato jih aktivno preganjamo,« je dejal Rejec in pojasnil, da FSC ne izdaja certifikatov sam, temveč preko neodvisnih akreditiranih teles, ki so pod stalnim nadzorom.

Medex uporablja približno 70 % certificiranih surovin, pri čemer sodeluje pri razvoju posebnega certifikata za zaščito čebel. V Atlantic Droga Kolinska certifikate vključujejo v širši sistem ocenjevanja vplivov. V Pivovarni Laško Union pa uporabljajo metodologije CDP in SBTi ter k sodelovanju spodbujajo tudi svoje dobavitelje.

Zrelost podjetij in razvojna pot
Podjetja so ocenila, da se nahajajo na srednji stopnji trajnostne zrelosti. Mojca Kodre je dejala, da so v podjetju samokritični, a prepoznavajo veliko priložnosti za napredek. »Navdihujoče je, kako se teme – narava, emisije, viri – povezujejo. Pomembno je, da gledamo celostno,« je dodala.

Tudi Teja Mižigoj je poudarila, da imajo visoko razvito kulturo odgovornega odnosa do narave, vendar še nimajo ustreznih orodij za celostno poročanje. »Narava za nas ni vir, ampak partner,« je povedala.

Blaž Medja pa je razložil, da pristop k trajnosti razumejo kot dolgoročen proces: »To je tek na dolge proge. Potrebno je vključevanje vseh oddelkov in nenehno iskanje izboljšav. Ključno pa je tudi, da imamo jasne standarde – in zakonski okviri nam pri tem pomagajo.«

Trajnost kot priložnost – ne kot strošek
Vsi sogovorniki so poudarili, da trajnost ne pomeni stroška, temveč priložnost. Mojca Kodre je pojasnila, da je bilo trajnostno poročanje priložnost za sistematizacijo obstoječih procesov in okrepitev trajnostne transformacije podjetja. »Tisti, ki v trajnosti vidijo strošek, pogosto v njej prepoznavajo predvsem tveganje,« je poudarila.

Blaž Medja je izpostavil, da trajnost prežema vse oddelke – od marketinga do proizvodnje – in da je nova zakonodaja priložnost za povečanje transparentnosti. Teja Mižigoj pa je opozorila, da so potrebne tudi sistemske spodbude: »Podjetja ne morejo vlagati v nedogled. Država mora priskočiti na pomoč – tudi z davčnimi razbremenitvami.«

Sklep
Podjetja v Sloveniji vse bolj prepoznavajo naravo kot ključno strateško surovino in partnerico za prihodnost. Zrelost se povečuje, število iniciativ raste, transparentnost postaja nova valuta zaupanja. Jasno je, da poti nazaj ni več – prihodnost pripada podjetjem, ki bodo znala povezati dobiček z varovanjem ekosistemov.