CER je v okviru dogodka Prenos znanja postavil v ospredje vprašanje, ki danes presega okoljevarstvene kroge in postaja ključno za poslovno odločanje: kako naravo vključiti kot temelj poslovnih modelov – ne več zgolj kot tveganje, temveč kot strateško prednost. 

V času, ko degradacija narave neposredno ogroža preskrbne verige, stabilnost trgov in dolgoročno sposobnost ustvarjanja vrednosti, se podjetja soočajo z nujo po preobrazbi. Oslabljeni naravni ekosistemi že puščajo sledi v poslovnih bilancah, kar potrjuje potrebo po vključevanju naravi pozitivnih strategij v jedro poslovnega delovanja. Ob vse večjih tveganjih, povezanih z izgubo biotske raznovrstnosti in podnebno nestabilnostjo, je CER s Prenosom znanja izpostavil ključno povezavo med zdravjem narave in dolgoročno odpornostjo podjetij. 

Na dogodku so mednarodni in domači strokovnjaki poudarili, da so podjetja pred zgodovinsko prelomnico. Razumevanje in vključevanje narave v poslovne modele ni več vprašanje »če«, temveč »kako hitro« in »kako temeljito«. Skupno spročilo vseh je bilo, da mora narava postati osrednji element strateškega odločanja podjetij. Podjetja morajo preoblikovati svoj odnos do narave – ne več kot zunanjega dejavnika, ampak kot ključa za odpornost, uspešnost in inovacije. 

Novi pogled na naravo v poslovnem svetu 

Sofia Daenen, predstavnica World Business Council for Sustainable Development (WBCSD), je v uvodu izpodbijala stereotipe o naravi kot oddaljenem pojavu. »Narava ni le divje življenje. Gre za ekosisteme, ki neposredno podpirajo podjetja – z opraševanjem, filtracijo vode, dobavo surovin,« je dejala in dodala, da je narava nevidni motor svetovnega gospodarstva. 

Predstavila je poročilo Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), ki razkriva, da so skoraj vsa podjetja izpostavljena tveganjem zaradi izgube narave – vsaka industrija, od prehrambene in tekstilne do digitalne in gradbene, je odvisna od storitev zdravih ekosistemov. 

Znanstveni podatki kažejo, da je že šest od devetih planetarnih meja – vključno s podnebnimi spremembami, izgubo biotske raznovrstnosti, kislostjo oceanov in degradacijo sladkovodnih virov – preseženih. »Podjetja, ki tega ne upoštevajo, delujejo z zavezanimi očmi,« je opozorila Daenen. Tveganja vključujejo motnje v dobavnih verigah, padce zaupanja vlagateljev, strožjo regulativo in neposreden vpliv na dostop do virov ter stroške poslovanja. 

Okvirji in orodja za ukrepanje 

WBCSD je predstavil svoj strateški okvir ACT-D (oceni, zaveži se, preoblikuj, razkrij), ki podjetjem omogoča strukturirano pot do naravi pozitivnega poslovanja. Na voljo so tudi Zemljevidi poti za naravi pozitivno delovanje, razviti v sodelovanju z organizacijama TNFD in Business for Nature. 

Poleg tega sta bila predstavljena praktična orodja, kot sta Encore Tool in ocena zrelosti podjetja, ki podjetjem pomagata analizirati svoj trenutni položaj in načrtovati ukrepe – preden jih k temu prisili zakonodaja. 

Globalni cilji in nova regulativa 

Tako kot Pariški sporazum postavlja cilje za emisije, Globalni okvir za biotsko raznovrstnost (GBF) določa, da mora svet do leta 2030 ustaviti in obrniti izgubo narave ter do leta 2050 doseči sobivanje z naravo. Cilj 15 GBF državam nalaga, da zagotovijo, da podjetja merijo in razkrivajo vplive na naravo – kar postaja temelj evropske regulative. Ključno orodje bo TNFD (Taskforce on Nature-related Financial Disclosures), ki bo – podobno kot TCFD za podnebje – postal standard za poročanje o vplivih na naravo. »Če želimo, da podjetja obstanejo in uspevajo, morajo naravo vključiti kot strateško surovino in odgovornost. To ni več izbira, ampak nuja,« je zaključila Daenen. 

Narava kot rešitev in naložba 

Giulia Carbone, direktorica Nature for Climate, WBCSD, je opozorila, da narava ni zgolj tveganje, ampak tudi rešitev. »Narava je zaveznik – pri blaženju podnebnih sprememb, zaščiti pred nesrečami in ustvarjanju poslovne vrednosti,« je poudarila. 

Rešitve, ki temeljijo na naravi (NbS), vključujejo obnovo ekosistemov, zaščito naravnih območij in trajnostno upravljanje krajine. Carbone je poudarila, da narava deluje na ravni krajine, zato je sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in deležniki ključnega pomena. 

Opozorila je tudi na neprecenljive storitve ekosistemov, ki jih podjetja pogosto jemljejo za samoumevne – od čistega zraka in pitne vode do zaščite pred poplavami. »Ko izgubimo te storitve, izgubljamo osnovo za delovanje gospodarstva.« Posledice za podjetja so konkretne: motnje v preskrbi, izguba surovin, stroški prilagajanja regulativi, padci ugleda – in vse večji pritisk investitorjev. »Vprašanje ni več, ali podjetje vpliva na naravo. Vprašanje je, ali zna prepoznati svojo odvisnost – in priložnost za spremembo.« 

Kaj nova EU zakonodaja pomeni za podjetja 

Lela Melon, strokovnjakinja za pravo trajnostnega razvoja z univerze Pompeu Fabra v Barceloni, je v svojem nastopu opozorila, da se vloga narave v poslovnem svetu ne spreminja le z vidika zaznavanja, ampak predvsem z vidika pravnih obveznosti. Evropska unija z novimi zakonodajnimi okviri nedvoumno sporoča, da narava ni več obrobna tema, temveč postaja ključna sestavina zakonodajnega in regulativnega okolja, ki neposredno vpliva na vsakodnevno poslovanje podjetij. 

Melon je poudarila, da evropski zakonodajni okvir zdaj zajema tako zaščito kot obnovo naravnih sistemov, pri čemer narava ni več le »nekaj, kar je treba ohraniti«, temveč nekaj, kar je treba tudi aktivno revitalizirati, saj predstavlja temeljno infrastrukturo našega gospodarstva. Tako kot energetski sistemi ali logistične mreže so tudi ekosistemi del sistema, brez katerega ni dolgoročno stabilnega poslovnega delovanja. 

Evropska zakonodaja z jasno strukturo postavlja tri ključne zakonodajne stebre, ki skupaj tvorijo novo realnost za podjetja.

Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030
Ta dokument predstavlja temeljni strateški okvir EU, katerega cilj je ustaviti izgubo narave in obrniti negativne trende do leta 2030. Strategija zahteva, da podjetja prepoznajo svojo odvisnost od naravnih virov ter začnejo načrtovati ukrepe, ki bodo dolgoročno zmanjšali njihov vpliv in povečali odpornost celotne poslovne verige.  

Zakon o obnovi narave (Nature Restoration Law)
Gre za prvi zakonodajni predlog EU, ki se izrecno osredotoča na obvezno obnovo naravnih območij, in ne le njihovo zaščito. Lela Melon je poudarila njegov prelomni pomen – gre za zakon, ki spreminja logiko okoljskega prava, saj določa konkretne zavezujoče cilje za obnovo narave. Za podjetja to pomeni, da bodo pri delovanju – bodisi v naravi, ob njej ali v sektorjih, ki vplivajo nanjo – morala spoštovati nove prostorske omejitve, ekološke standarde in zahteve po sodelovanju pri obnovi. To vključuje tudi kmetijska in gozdarska podjetja, gradbeništvo, turizem, industrijo in energetiko. 
 
Direktiva o trajnostnem poročanju podjetij (CSRD)
Je ena največjih zakonodajnih novosti zadnjih let, ki predstavlja nov standard poročanja za podjetja v EU. Po novem bodo podjetja morala podrobno razkrivati svoj vpliv na naravo, vključno s tveganji in priložnostmi, povezanimi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi, spremljati ključne kazalnike naravnega kapitala, kot so raba tal, vodni odtis, vplivi na opraševalce in izguba habitata, uvesti mehanizme upravljanja in ocenjevanja vplivov na naravo v svoje poslovne strategije, pripravljati celovite načrte ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov in povečanje pozitivnih. 

Za podjetja to pomeni, da vpliva na naravo ne morejo več ignorirati, prav tako se ne morejo več sklicevati na nepoznavanje načinov, kako ta vpliv meriti ali zmanjševati. Nova zakonodaja ne prinaša le večjega nadzora, temveč tudi nove obveznosti – od prilagoditve poslovnih modelov in oblikovanja trajnostnih dobavnih verig, do spremljanja in poročanja vplivov na ekosisteme ter usklajevanja poslovanja z novimi prostorskimi in okoljskimi omejitvami. 

Neupoštevanje teh zahtev prinaša resna tveganja: izgubo financiranja, omejen dostop do trga, višje regulatorne stroške in padec ugleda. Po drugi strani pa se podjetjem, ki bodo pravočasno ukrepala, odpirajo priložnosti – dostop do trajnostnega kapitala, prednost pri razpisih in položaj vodilnih v zelenem prehodu. 

Lela Melon je zaključila z jasnim sporočilom: »Narava ni zgolj nekaj, kar nas obdaja – je temelj našega gospodarstva. In zakonodaja zdaj to tudi zahteva. Tisti, ki to razumejo kot strateško priložnost, bodo tudi v prihodnosti ostali konkurenčni in odporni.« 

Uporabne povezave: 
Zemljevidi poti za naravi pozitivno delovanje
Sektorski vodniki ukrepov - Business for Nature