Nogometni stadion v italijanskem Vidmu ni več zgolj športna infrastruktura. Na strehi stadiona Bluenergy Stadium deluje skoraj megavatna sončna elektrarna, ki proizvaja električno energijo za potrebe stadiona, presežki pa so osnova za delovanje energetske skupnosti Energia in Campo. Ta povezuje podjetja, gospodinjstva, energetske družbe in lokalne organizacije. Posebnost projekta je odločitev, da bodo prihodke iz spodbud za deljeno energijo v začetnem obdobju namenili družbenokoristnim projektom. Primer kaže, da lahko energetske skupnosti povezujejo gospodarske, okoljske in družbene koristi, vendar njihova vzpostavitev zahteva precej več kot zgolj naložbo v novo tehnologijo.

Na mednarodni delavnici projekta LIFE REFINEE, ki je 27. oktobra 2026 potekala v Pulju, je dr. Carlo Chittaro, predstavnik družbe Bluenergy Assistance iz energetske skupine Bluenergy, predstavil praktične izkušnje z razvojem ene prvih energetskih skupnosti v Italiji, povezanih z nogometno infrastrukturo.

Projekt Bluenergy Stadium Solar Park je nastal v sodelovanju z nogometnim klubom Udinese Calcio. Njegov namen je bil izkoristiti potencial stadionske strehe za proizvodnjo obnovljive električne energije, zmanjšati energetske stroške ter ustvariti model, ki omogoča delitev proizvedene energije z lokalnimi podjetji in gospodinjstvi.

Projekt nosi sporočilo Lo sport crea energia – Šport ustvarja energijo. Toda za njegovim prepoznavnim imenom se skriva precej kompleksna energetska, pravna in organizacijska rešitev.

Skoraj megavatna elektrarna na strehi stadiona

Na strehi stadiona Bluenergy Stadium so postavili fotonapetostno elektrarno z nazivno močjo 990 kW in ocenjeno letno proizvodnjo približno 1,1 milijona kWh električne energije.

Elektrarno sestavlja 2.409 sončnih panelov, za njeno namestitev pa je bilo potrebnih približno 31 kilometrov kablov, 4.192 pritrdilnih točk in 12 razsmernikov. Projekt je zahteval okoli 4.100 delovnih ur, pri izvedbi pa je sodelovalo 26 podjetij.

Namestitev ni bila preprosta. Strešna konstrukcija stadiona prvotno ni bila zasnovana za fotonapetostno elektrarno, zato so morali posebno pozornost nameniti tehničnim in konstrukcijskim rešitvam.

Po projektnih ocenah stadion neposredno porabi približno 62 % proizvedene električne energije oziroma okoli 700.000 kWh letno. Preostalih 38 %, približno 400.000 kWh, se oddaja v distribucijsko omrežje.

Prav ti presežki so postali osnova za oblikovanje energetske skupnosti Energia in Campo.

Model tako povezuje dva različna načina uporabe lokalno proizvedene energije. Prvi je neposredna samooskrba stadiona, ki zmanjšuje potrebo po nakupu električne energije iz omrežja. Drugi pa je vključitev presežne proizvodnje v sistem virtualne delitve energije z drugimi lokalnimi odjemalci.

Chittaro je predstavil tudi primer nedavne nogometne tekme, pri kateri naj bi približno 70 % porabljene električne energije izviralo iz fotonapetostne proizvodnje. Takšni primeri imajo poleg energetskega tudi širši komunikacijski pomen, saj obiskovalcem športnih dogodkov približujejo praktično uporabo obnovljivih virov energije.

Od sončne elektrarne do energetske skupnosti Energia in Campo

Ključna inovacija projekta ni zgolj proizvodnja električne energije, temveč način njene uporabe in povezovanje različnih udeležencev.

V okviru projekta je bila ustanovljena energetska skupnost Energia in Campo, ki omogoča virtualno delitev energije med proizvajalci in odjemalci na območju iste primarne razdelilne postaje.

V italijanskem sistemu skupnosti za energijo iz obnovljivih virov, poznanih kot Comunità Energetiche Rinnovabili (CER), lahko sodelujejo gospodinjstva, mala in srednja podjetja, lokalne organizacije in drugi upravičeni deležniki.

Proizvedena električna energija se fizično oddaja v distribucijsko omrežje. Delitev energije med člani pa se ugotavlja na podlagi podatkov o proizvodnji in porabi v posameznih časovnih intervalih.

Za upravičeno količino deljene energije italijanski upravljavec energetskih storitev GSE (Gestore dei Servizi Energetici) energetski skupnosti izplačuje finančno spodbudo.

Pri tem ne gre za to, da bi vsak član neposredno prejemal elektriko s stadiona po posebnem fizičnem vodu. Električna energija se pretaka po običajnem omrežju, delitev pa se obračunava virtualno.

To pomeni, da je gospodarska učinkovitost skupnosti odvisna tudi od časovnega ujemanja proizvodnje in porabe. Sama količina energije, oddane v omrežje, še ne zagotavlja enake količine energije, upravičene do spodbud.

Za delovanje energetske skupnosti zato niso pomembne samo proizvodne zmogljivosti, temveč tudi sestava članstva in njihovi profili porabe.

Zahtevna pogodbeno-organizacijska struktura

Ena osrednjih ugotovitev Chittarovega predavanja je bila, da je vzpostavitev energetske skupnosti precej zahtevnejša od postavitve same sončne elektrarne.

Projekt je zahteval usklajevanje več podjetij in organizacij, izbiro ustrezne pravne oblike, pripravo pogodbenih razmerij, ureditev energetskih tokov ter izpolnjevanje predpisanih pogojev za sodelovanje.

Lastnik proizvodne naprave je Bluenergy Stadium, nogometni klub Udinese Calcio pa nastopa kot neposredni odjemalec energije. Bluenergy Group odkupuje presežno električno energijo, družba Bluenergy Assistance je sodelovala pri izvedbi elektrarne, družba Astolia pa opravlja naloge administrativnega upravljanja energetske skupnosti.

Za ustanovitev skupnosti sta bili izbrani dve organizaciji, povezani z družbenokoristnimi dejavnostmi: Insieme, illuminiamo il domani in Udinese per la vita.

Energetska skupnost je bila organizirana kot nepridobitno združenje brez pravne osebnosti po italijanskem pravu. Takšna oblika omogoča razmeroma enostavno administrativno strukturo, odprto in prostovoljno sodelovanje članov ter upravljanje spodbud, ki jih skupnost prejema za deljeno energijo.

Predavatelj je posebej opozoril na zapletenost italijanske regulative. Pravila določajo, kateri subjekti lahko sodelujejo kot člani, kakšne omejitve veljajo za velika podjetja in podjetja iz energetskega sektorja ter kakšna je lahko vloga proizvajalcev, ki sami niso člani skupnosti.

Tovrstnega projekta zato po njegovih besedah ni mogoče enostavno prepustiti posameznemu odjemalcu energije. Zahteva povezovanje energetskih, pravnih, finančnih in organizacijskih kompetenc.

Ta ugotovitev je pomembna tudi za razvoj industrijskih energetskih skupnosti. Podjetja lahko imajo dovolj primerne infrastrukture in interes za skupno proizvodnjo energije, vendar brez ustrezne strokovne podpore pogosto težko vzpostavijo izvedljiv model sodelovanja.

Energetska skupnost želi povezati podjetja in gospodinjstva

Energia in Campo je zasnovana kot odprta skupnost, ki želi postopoma širiti članstvo.

Po podatkih, predstavljenih na delavnici, skupnost vključuje 150 članov. Trenutno prevladujejo mala in srednja podjetja, ki predstavljajo približno 78 % članstva, medtem ko gospodinjstva predstavljajo 22 %.

Dolgoročni cilj je razmerje obrniti: delež gospodinjstev naj bi dosegel 80 %, delež podjetij pa 20 %.

Takšno širjenje članstva ima energetski in družbeni pomen.

Vključevanje različnih odjemalcev lahko izboljša časovno ujemanje proizvodnje in porabe električne energije, saj imajo gospodinjstva in podjetja pogosto različne profile porabe.

Hkrati projekt želi širši javnosti omogočiti neposredno sodelovanje pri energetskem prehodu.

Nogometni klub ima pri tem pomembno vlogo. Njegovi navijači in lokalna skupnost predstavljajo obsežno mrežo potencialnih članov, ki jih lahko projekt nagovarja prek že obstoječe povezanosti s klubom.

Za lažje vključevanje članov so razvili tudi posebno digitalno aplikacijo, ki omogoča dostop do informacij o energetski skupnosti, vključevanje novih udeležencev in spremljanje koristi.

Po predstavljenih podatkih trenutni kazalnik pokritosti oziroma delitve energije znaša 53 %, cilj pa je doseči 100-odstotno pokritost razpoložljive energije, namenjene skupnosti.

Doseganje tega cilja bo odvisno predvsem od nadaljnjega vključevanja članov in usklajenosti njihovih odjemnih profilov s proizvodnjo elektrarne.

Skoraj 50.000 evrov predvidenih letnih spodbud

Energetska skupnost ustvarja tudi ločen finančni tok, ki temelji na spodbudah za deljeno električno energijo.

Po predstavljenem finančnem modelu elektrarna letno proizvede približno 1,1 milijona kWh električne energije, od tega se okoli 400.000 kWh kot presežek odda v omrežje.

Za upravičeno deljeno energijo je v izračunu uporabljena spodbujevalna tarifa 0,1206 evra na kWh.

Na tej podlagi projekt predvideva približno 48.200 evrov letnih prihodkov iz spodbud.

Gre za oceno, ki je odvisna od dejanskih količin deljene energije, profila porabe članov in veljavnih regulativnih pogojev.

Posebnost projekta ni samo višina potencialnega prihodka, temveč predvsem odločitev o njegovi uporabi.

Energetske skupnosti lahko spodbude razdeljujejo med svoje člane ali jih namenjajo za širše skupnostne namene, ob upoštevanju veljavnih pravil.

Pri Energia in Campo so se odločili, da bodo v začetnem obdobju celotne prihodke iz spodbud namenili družbenokoristnim dejavnostim na lokalnem območju.

S tem projekt presega običajno logiko neposrednega zmanjševanja energetskih stroškov posameznih članov.

Ustvarjena vrednost se usmerja v potrebe lokalne skupnosti, ki niso nujno neposredno povezane z energetiko.

Energija kot vir financiranja družbenih projektov

Za prvo področje družbenokoristne podpore so izbrali pomoč mladim z motnjami hranjenja.

Projekt predvideva sodelovanje z Univerzitetno zdravstveno ustanovo osrednje Furlanije, ASU FC, ter podporo razvoju storitev za mladostnike in odrasle, ki potrebujejo specializirano obravnavo.

Med predvidenimi aktivnostmi sta podpora dnevnemu centru v Vidmu in razvoj rezidenčne oblike oskrbe za osebe, ki potrebujejo intenzivnejšo pomoč.

Odločitev je povezana s potrebami lokalnega zdravstvenega in socialnega okolja ter z namenom, da prihodki energetske skupnosti prispevajo k reševanju konkretnih družbenih izzivov.

Chittaro je poudaril, da je prav povezovanje energetske proizvodnje in družbene vrednosti eden najpomembnejših vidikov projekta.

Energetska skupnost tako ni omejena na razmerje med proizvajalcem in odjemalci električne energije. Postaja tudi način povezovanja lokalnih partnerjev, podjetij, prebivalcev in organizacij pri skupnih razvojnih ciljih.

V tem modelu ima proizvedena električna energija dvojno vrednost. Prva je energetska in gospodarska, saj prispeva k samooskrbi in ustvarja finančne prihodke. Druga pa izhaja iz načina uporabe teh prihodkov za skupnostne potrebe.

Kakšne so možnosti za uporabo podobnega modela v industrijskih conah?

Čeprav primer Bluenergy Stadium izhaja iz športnega okolja, je njegov pristop uporaben tudi za industrijske in poslovne cone.

Stadion predstavlja primer večjega porabnika z lastno proizvodnjo obnovljive energije, ki presežke vključuje v širšo skupnost.

Podobno vlogo bi v industrijski coni lahko prevzelo podjetje z veliko strešno površino, ustreznimi proizvodnimi zmogljivostmi ali pomembnim potencialom za proizvodnjo obnovljive energije.

Vendar je za učinkovito povezovanje podjetij ključno, da se ne osredotočijo samo na izbiro tehnologije.

Potrebne so analize porabe in proizvodnje, določitev potencialnih članov, preverjanje omrežnih pogojev, priprava pravne in organizacijske strukture ter oblikovanje jasnega finančnega modela.

Pri tem je pomembno tudi vprašanje, kako bodo koristi razdeljene med sodelujoče.

V industrijskih energetskih skupnostih bo neposredno zmanjševanje energetskih stroškov podjetij verjetno eden glavnih motivov za sodelovanje. Možne pa so tudi skupne naložbe v infrastrukturo, storitve ali dejavnosti, ki prispevajo k razvoju celotne poslovne cone.

Primer iz Vidma kaže, da je mogoče takšne modele oblikovati različno, odvisno od interesov in ciljev članov.

Pomembna lekcija je tudi potreba po profesionalnem upravljanju. Energetska skupnost mora poleg tehničnih in finančnih nalog zagotavljati komunikacijo s člani, vodenje podatkov, izpolnjevanje regulativnih zahtev in preglednost uporabe prihodkov.

Pomen primera za projekt LIFE REFINEE

Projekt LIFE REFINEE razvija inovativne finančne instrumente za energetski prehod malih in srednjih podjetij v Furlaniji - Julijski krajini in Istri.

V Istri je eden glavnih ciljev spodbujanje industrijskih energetskih skupnosti, predvsem v poslovnih conah, z uporabo kombiniranega financiranja in tehnične podpore.

Primer Bluenergy Stadium je zato relevanten predvsem kot praktičen prikaz organizacijskih, tehničnih in poslovnih vprašanj, ki jih je treba rešiti pri ustanavljanju energetske skupnosti.

Pokaže, da ni dovolj zagotoviti dostopa do ugodnega financiranja ali postaviti naprave za proizvodnjo obnovljive energije.

Za delovanje skupnosti so potrebni ustrezna pravna struktura, usklajena pogodbeno-poslovna razmerja, sodelovanje različnih odjemalcev, kakovostni podatki in jasen dogovor o delitvi koristi.

Pomembno vlogo imajo tudi organizacije, ki povezujejo različne deležnike in zagotavljajo strokovno podporo.

Takšno podporno okolje je še posebej pomembno za mala in srednja podjetja, ki pogosto nimajo dovolj lastnih zmogljivosti za pripravo kompleksnih energetskih projektov.

Od proizvodnje energije do ustvarjanja skupne vrednosti

Bluenergy Stadium kaže, da lahko naložba v obnovljive vire energije postane izhodišče za širši model sodelovanja.

Elektrarna je osnova, vendar dolgoročna vrednost nastaja v povezovanju proizvajalcev, odjemalcev, energetskih strokovnjakov in lokalnih organizacij.

Pri tem se energetske skupnosti lahko razvijejo v pomemben instrument lokalnega gospodarskega razvoja.

Za podjetja omogočajo nove načine uporabe lokalno proizvedene energije in potencialno zmanjševanje stroškov. Za energetske družbe odpirajo možnosti razvoja novih storitev in poslovnih modelov. Za lokalne skupnosti pa ustvarjajo priložnosti, da del finančnih koristi ostaja na območju, kjer energija nastaja.

Projekt Energia in Campo je posebej zanimiv, ker se je odločil za družbenokoristno uporabo prihodkov iz spodbud.

Vendar njegova najpomembnejša lekcija ni v tem, da bi morale vse energetske skupnosti slediti enakemu modelu razdeljevanja koristi.

Pomembnejše je spoznanje, da mora imeti vsaka uspešna energetska skupnost jasno opredeljen namen, ekonomsko vzdržen poslovni model ter organizacijsko strukturo, ki omogoča dolgoročno sodelovanje članov.

Prav takšne rešitve bodo potrebne tudi za širši razvoj industrijskih energetskih skupnosti in za prenos inovativnih finančnih instrumentov v prakso.