Evropska unija je v zadnjem desetletju postavila krožno gospodarstvo v središče svojih strateških usmeritev. Prvi Akcijski načrt za krožno gospodarstvo je bil sprejet leta 2015, 10. septembra pa je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v govoru o stanju v Uniji napovedala nov mejnik: Circular Economy Act, ki bo v letu 2026 vzpostavil enotni evropski trg za sekundarne surovine. Ta preboj potrjuje, da krožno gospodarstvo ni več oddaljen cilj, temveč temelj evropske konkurenčnosti in odpornosti.

Sočasno je v Ljubljani potekal Circular Economy Hotspot Slovenia 2025, na katerem je sodeloval tudi CER. Dogodek je prinesel jasen poziv:

Zdaj je čas za sistemsko preoblikovanje linearnih poslovnih modelov v krožne, saj je Evropa je še vedno daleč od tega, kjer bi morala biti. Krožnost pa je gotovo za Evropo konkurenčna prednost.

Na panelni razpravi Krožnost kot konkurenčna prednost smo z gosti Mirjano Matešić (HR PSOR), Denisom Jahićem (AquafilSLO) in Markom Lukićem (Lumar hiše) odprli ključne izzive in priložnosti, s katerimi se sooča evropsko gospodarstvo, ter dobili iskren vpogled v realnost poslovnega okolja.

• Več kot 90 % kritičnih surovin in 55 % energije EU še vedno uvaža.
• Trajnostni izdelki so pogosto dražji od netrajnostnih.
• To ni le gospodarski izziv, temveč strateška ranljivost.
• Krožno gospodarstvo ni dodatna možnost, ampak edina verodostojna pot za reševanje trojne planetarne krize – podnebnih sprememb, onesnaženja in izgube biotske raznovrstnosti – ter hkrati za zaščito blaginje, dostojanstva in priložnosti ljudi.

Soorganizator dogodka je bil Cambridge Institute for Sustainability Leadership (CISL), ki je s svojim znanjem in mednarodno mrežo pomembno prispeval k vsebinski zasnovi in kakovosti razprav. Ob tej priložnosti izražamo iskreno zahvalo celotni ekipi CISL za povabilo, sodelovanje, podporo in navdihujoče soustvarjanje poti v bolj krožno in odporno prihodnost.

Posebno zahvalo izražamo tudi Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo ter Ministrstvu za gospodarstvo turizem in šport, ki sta omogočila, da se razprava o krožnem gospodarstvu postavi v ospredje slovenskega in evropskega dialoga.

Sklepne ugotovitve razprave:

• Miselnost se spreminja, vendar podjetja sama ne morejo nositi celotnega bremena. Brez ustreznega okolja, usklajenega kapitalskega trga in močnega - pametnega regulativnega okvira sistemske spremembe ne bo.
• Največje ovire ostajajo stroški, birokracija, pomanjkanje standardov, pomanjkanje kadrov in omejeno zaupanje vlagateljev.
• Vlade lahko ukrepajo že jutri z davčnimi spodbudami in zelenim javnim naročanjem, v nekaj mesecih z uvedbo ciljev in meril, v nekaj letih pa z dolgoročnim sistemom podpore, ki vključuje izobraževanje, prekvalifikacijo, prilagoditev demografskim izzivom in mobilizacijo pokojninskih skladov.

Zaključek
V CER smo prepričani, da bo prihodnost konkurenčne Evrope odvisna od tega, kako sistematično bomo preoblikovali linearne modele v krožne. Kar danes oblikujemo v politikah, poslovnih modelih in proizvodih, bo določilo, ali bo krožno gospodarstvo ostalo izjema ali postalo nova norma.