Uredba je začela veljati 11. februarja 2025, splošno pa se uporablja od 12. avgusta 2026. Nadomešča dosedanjo Direktivo 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži. Ker gre za uredbo in ne direktivo, se njena pravila uporabljajo neposredno v vseh državah članicah.
PPWR zajema praktično vso embalažo, ne glede na material, sektor ali to, ali gre za potrošniško, skupinsko, transportno, servisno ali embalažo za e-trgovino. Nanaša se tudi na uvoženo embalažo in embalirane proizvode, ki se dajejo na trg EU.Od odpadka k zasnovi embalaže
Najpomembnejša sprememba PPWR je sprememba logike.
Do zdaj so podjetja regulacijo embalaže pogosto povezovala predvsem z embalažnino, poročanjem in ravnanjem z odpadno embalažo. Nova uredba posega bistveno bolj na začetek vrednostne verige.
Vprašanje ni več samo, kaj se zgodi z embalažo, ko postane odpadek, temveč ali je embalaža sploh ustrezno zasnovana, da jo je dovoljeno dati na evropski trg.
Izdelovalec mora pred dajanjem embalaže na trg zagotoviti skladnost z zahtevami glede sestave, reciklabilnosti, reciklirane vsebine, zmanjšanja embalaže, ponovne uporabe in označevanja, kadar se posamezna zahteva že uporablja. Uredba uvaja tudi tehnično dokumentacijo in izjavo EU o skladnosti. Evropska komisija v svojih smernicah posebej razlikuje med izdelovalcem, ki zagotavlja skladnost embalaže z zahtevami PPWR, in proizvajalcem v smislu razširjene odgovornosti proizvajalca, ki je odgovoren za financiranje ravnanja z odpadno embalažo v posamezni državi članici.
Za podjetje je zato eno prvih vprašanj: Kakšno vlogo imamo pri posamezni embalaži – smo izdelovalec, uvoznik, distributer ali proizvajalec v smislu razširjene odgovornosti?
Od odgovora je odvisno, katere obveznosti nosi podjetje.
Kaj PPWR prinaša podjetjem?
PPWR temelji na več medsebojno povezanih spremembah.
Embalaža mora biti oblikovana tako, da sta njena masa in prostornina zmanjšani na najmanjšo količino, potrebno za zagotavljanje njene funkcionalnosti.
To pomeni pritisk na predimenzionirano embalažo, nepotrebne plasti, dvojne stene, lažna dna in druge rešitve, ki povečujejo količino uporabljenega materiala brez funkcionalne potrebe.
Pri skupinski, transportni in embalaži za e-trgovino bo uvedena tudi omejitev praznega prostora. Razmerje praznega prostora praviloma ne bo smelo presegati 50 %, pri čemer se kot prazen prostor štejejo tudi polnila. Zahteva se začne uporabljati najprej leta 2030, oziroma pozneje, če bo tako izhajalo iz časovnice izvedbenega akta za metodologijo izračuna.
- Reciklabilnost postaja pogoj za trg
Od leta 2030 mora biti embalaža zasnovana za recikliranje. Uredba uvaja razrede reciklabilnosti, s katerimi se bo presojalo, kolikšen delež embalaže je mogoče reciklirati.
Od leta 2035 se zahteva dodatno zaostruje: embalaža ne bo smela biti samo teoretično zasnovana za recikliranje, temveč bo morala biti dejansko reciklirana v zadostnem obsegu. Od leta 2038 bodo dovoljene le višje stopnje reciklabilnosti.
Za razvoj izdelkov to pomeni pomemben premik: kombiniranje materialov, lepila, etikete, premazi, barve in drugi sestavni deli embalaže bodo lahko vplivali na njeno prihodnjo skladnost.
Od leta 2030 bodo morale različne kategorije plastične embalaže vsebovati minimalne deleže reciklirane plastike iz odpadkov po uporabi.
Deleži se razlikujejo glede na vrsto embalaže. Za leto 2030 uredba med drugim določa različne zahteve za embalažo, občutljivo na stik z izdelkom, plastenke za pijače in drugo plastično embalažo. Zahteve se leta 2040 še občutno povečujejo – pri nekaterih kategorijah na 65 % reciklirane vsebine.
To bo neposredno vplivalo na nabavo materialov, razpoložljivost sekundarnih surovin, kakovost, cene in odnose z dobavitelji.
PPWR povečuje uporabo sistemov ponovne uporabe in ponovnega polnjenja.
Posebej pomembne so zahteve za določeno transportno in prodajno embalažo, ki se uporablja za transport. Od leta 2030 bodo morali gospodarski subjekti pri določenih formatih zagotoviti, da je najmanj 40 % takšne embalaže ponovno uporabne v okviru sistema ponovne uporabe.
Za podjetja to ni več samo vprašanje materiala embalaže. Zahteva lahko pomeni spremembe logističnega modela: vračanje embalaže, skladiščenje, pranje, sledenje, upravljanje zalog in sodelovanje s poslovnimi partnerji.
- Omejitve nekaterih formatov embalaže
Od leta 2030 bo prepovedano dajanje na trg nekaterih vrst plastične embalaže za enkratno uporabo.
Med drugim so zajeti določeni formati embalaže za sveže sadje in zelenjavo, embalaža za hrano in pijačo za uživanje v gostinskih prostorih, posamezne porcije začimb in podobnih izdelkov ter določena hotelska kozmetična embalaža. Natančen obseg je določen v Prilogi V uredbe.
To je še posebej pomembno za trgovino, prehrambno industrijo, gostinstvo, hotelirstvo in njihove dobavitelje.
Od leta 2028 se začne postopno uporabljati harmoniziran evropski sistem označevanja embalaže, ki bo potrošniku omogočal lažje prepoznavanje materiala in pravilnega načina ločevanja.
Namen je hkrati zmanjšati današnjo razdrobljenost nacionalnih zahtev glede označevanja, kar je posebej pomembno za podjetja, ki isti izdelek prodajajo na več evropskih trgih.
- Strožje zahteve za snovi v embalaži
Od 12. avgusta 2026 že velja ena prvih neposredno operativnih sprememb PPWR: omejitev PFAS v embalaži, namenjeni stiku z živili.
Embalaže, dane na trg po tem datumu, morajo izpolnjevati predpisane mejne vrednosti. Komisija je posebej pojasnila, da za embalažo, izdelano pred tem datumom, vendar še ne dano na trg, ni splošnega obdobja za porabo zalog.
Zakaj je PPWR pomemben tudi z vidika konkurenčnosti?
PPWR za podjetja pomeni strošek prilagajanja, vendar je širša logika uredbe tudi gospodarska.
EU želi z enotnimi pravili zmanjšati razdrobljenost nacionalnih zahtev, povečati trg sekundarnih surovin in zmanjšati odvisnost evropske industrije od primarnih materialov. Komisija poudarja, da naj bi skupni evropski okvir dolgoročno zmanjšal stroške podjetij, ki poslujejo v več državah EU, ter ustvaril prostor za inovacije na področju embalaže, materialov, recikliranja in sistemov ponovne uporabe.
Za posamezno podjetje je poslovna enačba konkretnejša:
- manj materiala → nižji stroški materialov in transporta
- boljša zasnova → večja možnost recikliranja in potencialno nižji prihodnji stroški razširjene odgovornosti
- ponovna uporaba → novi logistični stroški, vendar tudi manjša poraba embalaže na posamezen cikel
- boljši podatki o embalaži → lažje dokazovanje skladnosti kupcem in regulatorjem
PPWR zato ni smiselno obravnavati samo kot projekt službe za okolje ali skladnost.
Velika podjetja: največji izziv je kompleksnost
Velika podjetja praviloma upravljajo več izdelkov, dobaviteljev, blagovnih znamk, proizvodnih lokacij in trgov. En izdelek lahko vsebuje več nivojev embalaže, od prodajne do skupinske in transportne.
Največji izziv zato ni samo ugotoviti, ali je posamezna škatla ali plastenka skladna, temveč vzpostaviti sistem upravljanja embalaže na ravni celotnega portfelja.
Za velika podjetja PPWR lahko pomeni spremembe specifikacij izdelkov, dolgoročne pogodbe z dobavitelji novih materialov, investicije v proizvodne linije, spremembe logističnih procesov in sistemov ponovne uporabe ter nadgradnjo podatkovnih sistemov.
Odločitev o embalaži izdelka, ki bo na trgu leta 2030, se zato pogosto sprejema precej pred letom 2030.
MSP: manjša velikost ne pomeni avtomatične izjeme
Za mala in srednja podjetja je pomembno predvsem opozorilo, da PPWR ne vsebuje splošne izjeme za MSP.
Če MSP proizvaja, uvaža ali trži embalirane proizvode oziroma embalažo, mora preveriti svoje obveznosti enako kot večje podjetje.
Posebne olajšave so namenjene predvsem nekaterim mikropodjetjem.
Če je lastnik blagovne znamke mikropodjetje in mu embalažo dobavlja podjetje iz iste države članice, lahko PPWR v določenih okoliščinah kot izdelovalca obravnava dobavitelja embalaže. Prav tako uredba pri nekaterih ciljih ponovne uporabe predvideva izjemo za mikropodjetja, ki na trg posamezne države članice dajo največ 1.000 kg embalaže letno.
To pa ne pomeni splošne oprostitve PPWR.
Za številna MSP bo največji pritisk prišel tudi iz dobavne verige. Veliki kupci bodo od dobaviteljev potrebovali podatke o materialih, masi embalaže, reciklirani vsebini, sledljivosti in skladnosti. MSP, ki teh podatkov ne bodo mogla zagotoviti, se lahko znajdejo v slabšem položaju pri dobaviteljskih kvalifikacijah.
Kaj mora vedeti vodstvo podjetja?
Za vodstvo PPWR ni predvsem vprašanje, kateri člen uredbe se uporablja, temveč ali bo podjetje lahko svoje proizvode tudi po letih 2028 in 2030 nemoteno dajalo na trg.
Vodstvo bi moralo imeti odgovore najmanj na naslednja vprašanja:
- Katero embalažo uporabljamo in v katerih količinah?
- Kakšno pravno vlogo imamo pri posamezni embalaži – izdelovalec, uvoznik, distributer ali proizvajalec?
- Katera embalaža v našem portfelju bo zaradi zahtev 2030 potrebovala spremembo?
- Ali imamo od dobaviteljev dovolj podatkov in dokazil o materialih in sestavi?
- Katere spremembe zahtevajo investicije, spremembo dobavitelja ali spremembo logističnega modela?
- Kdo v podjetju je odgovoren za PPWR in kdo sprejema odločitve med razvojem, nabavo, proizvodnjo, logistiko in skladnostjo?
Največje tveganje je obravnavati leto 2030 kot oddaljen regulatorni rok. Za embalažo, povezano z dolgimi razvojnimi cikli izdelkov, investicijami v orodja ali proizvodne linije ter večletnimi dobaviteljskimi pogodbami, je leto 2030 praktično že del današnjega investicijskega načrtovanja.
Kaj morajo vedeti posamezne funkcije v podjetju?
| Funkcija | Kaj PPWR pomeni zanjo |
| Vodstvo / strategija | Ocena poslovnega tveganja, določitev odgovornosti, investicijskih prioritet in portfelja embalaže, ki ga je treba spremeniti. |
| Razvoj izdelkov in embalaža | Reciklabilnost, minimizacija materialov, delež reciklirane plastike, konstrukcija embalaže, odstranljivost posameznih komponent in možnosti ponovne uporabe. |
| Nabava | Podatki o sestavi materialov, reciklirani vsebini in snoveh; dokazila dobaviteljev; zahteve PPWR v specifikacijah in pogodbah. |
| Proizvodnja in kakovost | Zagotavljanje, da dejansko uporabljena embalaža ustreza odobrenim specifikacijam; sledljivost, preskušanje in upravljanje sprememb. |
| Logistika | Transportna embalaža, prazni prostor, palete, zaboji, ovoji in trakovi sistemi vračljive embalaže in povratna logistika. |
| E-trgovina | Velikost paketov, prazni prostor, polnila in optimizacija embalaže glede na velikost izdelka. |
| Prodaja in marketing | Zahteve glede označevanja, informacije kupcem, spremembe prodajne embalaže ter vpliv sprememb embalaže na blagovno znamko. |
| Pravna služba / skladnost | Določitev vlog gospodarskih subjektov, izjava EU o skladnosti, tehnična dokumentacija pogodbe in spremljanje izvedenih aktov. |
| Okolje / ESG | Podatki o količinah embalaže, odpadni embalaži, EPR, recikliranih materialih in krožnih tokovih. |
| Finance / controlling | Embalažnina, stroški materialov, investicije v novo embalažo in opremo, stroški sistemov ponovne uporabe ter spremljanje skupnega stroška embalaže- |
| IT / podatki | Centralna baza podatkov o embalaži po izdelku oziroma SKU: material, masa, dobavitelj, reciklirana vsebina, dokazila in status skladnosti. |
Časovnica PPWR: od 2026 do 2040
| Obdobje | Kaj se spreminja |
| 11. februar 2025 | PPWR začne veljati. |
| 12. avgust 2026 | Uredba se začne splošno uporabljati. Začnejo veljati tudi omejitve PFAS v ebmalaži za stik z živili; uporabljati se začnejo številne obveznosti gopodarskih subjektov glede zagotavljanja skladnosti. |
| 2027 - 2028 | Postopno prihajajo dodatne zahteve, med drugimi na področju gostinstva, ponovnega polnjenja in ponovne uporabe ter izvedbeni in delegirani akti Komisije |
| od 2028 | Začne se uporabljati harmoniziran evropski sistem ozaveščanja embalaže; natančen datum posameznih obveznosti je lahko vezan na sprejetje izdelkov aktov. |
| do 2029 | Državne članice morajo za določene plastenke za pijače in kovinsko embalažo za pijače zagotoviti 90-odstotno ločeno zbiranje ter praviloma ustrezne kavcijske sisteme, razen kadar so izpolnjeni pogoji za izjemo. |
| 2030 - glavna prelomnica | Embalaža mora biti zasnovana za recikliranje; začnejo veljati minimalni deleži reciklirane plastike, cilj ponovne uporabe, omejitve nekaterih formatov ebalaže za enkratno uporabo ter omejitve praznega prostora. Države članice morajo količino odpadne embalaže na prebivalca zmanjšati za 5% glede na leto 2018. |
| 2035 | Reciklabilnost se začne presojati tudi glede na dejansko recikliranje embalaže v velikem obsegu. Cilj držav članic je 10% manj odpadne embalaže na prebivalca glede na 2018. |
| 2038 | Za dajanje na trg se zahteve glede razreda reciklabilnosti dodatno zaostrijo; embalaža bo morala praviloma doseči najmanj razred B.
|
| 2040 | Občutno višji minimalni deleži reciklirane plastike in nadaljnje ambicije ponovne uporabe. Države članice morajo doseči 15% manj odpadne embalaže na prebivalca glede na 2018. |
Pomembno je razlikovati med cilji, ki veljajo za države članice, na primer zmanjšanje skupne količine odpadne embalaže, in neposrednimi zahtevami za posamezno embalažo ali gospodarski subjekt.
Kaj naj podjetja naredijo zdaj?
Najbolj smiselna priprava na PPWR se ne začne z branjem vseh členov uredbe, temveč s pregledom lastnega embalažnega portfelja.
Podjetje naj najprej vzpostavi pregled vseh vrst prodajne, skupinske, transportne in servisne embalaže ter embalaže za e-trgovino. Za vsako vrsto je smiselno poznati material, maso, sestavo, dobavitelja, reciklirano vsebino, način uporabe in trg, na katerem je dana v promet.
Nato je mogoče določiti embalažo, pri kateri obstaja največje tveganje za spremembe zaradi PPWR, in pripraviti načrt prehoda do leta 2030.
Posebno pozornost je smiselno nameniti embalaži, ki:
- uporablja več različnih materialov,
- vsebuje veliko plastike,
- je večja, kot je potrebno za izdelek,
- uporablja veliko polnil,
- je del velikih transportnih tokov,
- bi jo bilo mogoče nadomestiti z vračljivo embalažo,
- je povezana z dolgimi pogodbami ali investicijskimi cikli.
PPWR je tako lahko tudi priložnost za ponovno presojo skupnega stroška embalaže – ne samo njene nabavne cene, temveč tudi porabe materiala, transporta, skladiščenja, embalažnine, ravnanja z odpadki in potenciala ponovne uporabe.
Embalaža postaja poslovno vprašanje
PPWR ne pomeni, da morajo podjetja do leta 2030 čez noč zamenjati vso embalažo. Pomeni pa, da se bodo kriteriji, po katerih se sprejema odločitev o embalaži, bistveno spremenili.
Cena in funkcionalnost ne bosta več dovolj.
V odločitev bodo vse bolj vključeni tudi reciklabilnost, količina materiala, reciklirana vsebina, možnost ponovne uporabe, podatki o sestavi in sposobnost dokazovanja skladnosti.
Za podjetja, ki bodo te zahteve pravočasno vključila v razvoj izdelkov, nabavo in investicijske odločitve, je PPWR lahko predvsem proces optimizacije materialov in logistike. Za podjetja, ki bodo prilagajanje odložila do regulatornih rokov, pa lahko postane vprašanje stroškov, dobaviteljske sposobnosti in dostopa do trga.
Ključno vprašanje za vodstvo zato ni več samo: »Ali pravilno ravnamo z odpadno embalažo?«
Ključno vprašanje je:
»Ali bo embalaža naših izdelkov ustrezala pogojem evropskega trga leta 2030 – in kaj moramo za to spremeniti danes?«Ključni viri
Uredba (EU) 2025/40 Evropskega parlamenta in Sveta o embalaži in odpadni embalaži, 19. december 2024.
Evropska komisija: New EU rules on packaging enter into application, 11. avgust 2026.
Evropska komisija: Guidance document for Regulation (EU) 2025/40 on packaging and packaging waste, junij 2026.
Evropska komisija: Frequently Asked Questions – Packaging and Packaging Waste Regulation, 3. avgust 2026.
Opomba: PPWR predvideva več izvedbenih in delegiranih aktov, ki bodo v naslednjih letih natančneje določili metodologije in tehnične zahteve. Podjetja morajo zato poleg same uredbe spremljati tudi nadaljnje akte Evropske komisije in slovenska izvedbena pravila.