Poročilo OECD Environmental Performance Reviews: Slovenia 2026 ugotavlja, da je Slovenija ob gospodarski rasti zmanjšala emisije toplogrednih plinov in nekatere druge okoljske obremenitve. Hkrati opozarja na potrebo po hitrejšem razogljičenju, bolj sistematičnem prilagajanju podnebnim spremembam ter učinkovitejšem varovanju narave in vlaganju v infrastrukturo.

Gre za drugi pregled okoljske uspešnosti Slovenije, ki ocenjuje napredek od prejšnjega poročila leta 2012 in vsebuje 43 priporočil. Poseben poudarek namenja podnebnim spremembam in onesnaženosti zraka, obravnava pa tudi energetiko, promet, naravo, vode, odpadke in financiranje prehoda. Poročilo temelji na informacijah in podatkih, dostopnih do 1. februarja 2026.

Podnebje: zmanjševanje emisij mora biti hitrejše, prilagajanje bolj preventivno

OECD ugotavlja, da je Slovenija dosegla pretekle cilje zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, vendar bo za prihodnje cilje potrebno bistveno hitrejše ukrepanje. Hitrost zmanjševanja emisij bi morala biti dva- do trikrat večja od letnega zmanjševanja v obdobju 2008–2023. Podnebni zakon iz leta 2025 je po oceni OECD okrepil upravljanje podnebne politike in cilj neto ničelnih emisij premaknil na leto 2045. Vendar zakon ne vsebuje nekaterih ključnih določb, med drugim zaveze k postopni opustitvi fosilnih goriv.

Na področju prilagajanja OECD opozarja na visoke gospodarske izgube zaradi podnebnih dogodkov in nizko zavarovalno kritje. Poplave leta 2023 so izpostavile ranljivost države, tveganja pa vključujejo tudi suše, požare, vročinske valove v mestih, zemeljske plazove in erozijo.

Osrednje priporočilo je prehod od obnove po nesrečah k preventivnemu zmanjševanju tveganj. Podatke o podnebnih tveganjih je treba dosledno vključevati v prostorsko načrtovanje, izdajo dovoljenj in infrastrukturne odločitve ter zagotoviti strokovno podporo na vseh ravneh oblasti.

Energetika: odpravljanje omrežnih omejitev in hitrejše uvajanje čistih virov

Po oceni OECD mora elektroenergetski sektor hitreje preiti na nizkoogljičen in podnebno odporen sistem. Podnebna tveganja vplivajo tudi na proizvodnjo elektrike, zlasti iz hidroelektrarn.

Poročilo priporoča pospešitev uvajanja sončne in vetrne energije z odpravljanjem ozkih grl v omrežju ter izboljšanjem postopkov izdaje dovoljenj. Razvoj obnovljivih virov je treba usklajevati z varstvom narave in biotske raznovrstnosti. Delitev koristi projektov z lokalnimi skupnostmi bi lahko zmanjšala nasprotovanje njihovemu umeščanju.

OECD opozarja, da subvencije za premog postajajo vse dražje in upočasnjujejo prehod na čistejše alternative. Odločitve o širitvi jedrskih zmogljivosti naj temeljijo na celoviti analizi stroškov in koristi, ki upošteva tudi njihov prispevek k cilju neto ničelnih emisij.

Promet: največji vir emisij zahteva prednostno obravnavo

Promet je po ugotovitvah OECD največji vir emisij toplogrednih plinov v Sloveniji in pomemben vir onesnaževanja zraka. Zmanjševanje emisij otežujejo velika odvisnost od avtomobilov, nizka uporaba javnega prevoza in obstoječe politike, ki spodbujajo avtomobilsko mobilnost.

OECD priporoča preoblikovanje davčnih in drugih javnofinančnih spodbud, ki spodbujajo uporabo avtomobilov, povečanje naložb v javni prevoz ter širitev uporabe električnih vozil in polnilne infrastrukture. Napredek Ljubljane pri zmanjševanju odvisnosti od avtomobilov izpostavlja kot možen zgled drugim mestom.

Narava: velik delež zavarovanih območij ne zagotavlja ugodnega stanja

Slovenija ima po poročilu s 40 % zavarovanega kopenskega ozemlja največji delež med državami OECD in je že presegla cilj za leto 2030. Delež zavarovanih morskih območij ostaja precej nižji, pri 5 %.

Kljub obsežnemu varovanju je v neugodnem stanju 60 % habitatov in polovica vrst, pomembnih za ohranjanje narave. Med glavnimi obremenitvami OECD navaja kmetijstvo, urbanizacijo in spreminjanje vodnih teles.

Priporočila vključujejo spodbujanje kmetijskih praks, prijaznih do biotske raznovrstnosti, odpravljanje okolju škodljivih spodbud in krepitev odpornosti gozdov. Zaradi zmanjševanja sposobnosti gozdov za ponor ogljika OECD poudarja tudi boljše usklajevanje med lastniki majhnih gozdnih posesti in širšo uporabo trajnostnih gozdarskih praks.

Vode: kakovostni viri, vendar vrzeli pri odpadnih vodah

Slovenija ima na splošno izdatne in kakovostne sladkovodne vire. Poraba pesticidov in koncentracije nitratov so se zmanjšale, vendar na območjih z intenzivnejšo kmetijsko rabo obremenitve ostajajo problem.

OECD priznava napredek pri odvajanju in čiščenju odpadnih voda, a opozarja na zaostanek pri izpolnjevanju evropskih zahtev. Potrebne so nadaljnje znatne naložbe, pri čemer so zlasti manjše občine omejene s tehničnimi in finančnimi zmogljivostmi.

Poročilo priporoča sodelovanje ali združevanje izvajalcev storitev, kjer je to izvedljivo, ter širšo uporabo ekonomskih instrumentov, ki dosledneje uveljavljajo načelo »onesnaževalec plača«.

Odpadki: uspešno recikliranje, premalo preprečevanja nastajanja

Slovenija je med vodilnimi državami EU pri recikliranju in kompostiranju. Ti obliki sta leta 2023 predstavljali več kot 70 % obdelave komunalnih odpadkov.

Količina komunalnih odpadkov kljub temu narašča. OECD zato poudarja potrebo po močnejših ukrepih za preprečevanje njihovega nastajanja, tudi v okviru reforme sistema razširjene odgovornosti proizvajalca. Za spremljanje prehoda v krožno gospodarstvo priporoča določitev jasnih ciljev in kazalnikov.

Financiranje prehoda: učinkovitejše črpanje sredstev in doslednejše spodbude

Slovenija velik delež evropskih sredstev za obdobje 2021–2027 namenja zelenim ukrepom, predvsem posodobitvi železnic in obvladovanju poplavne ogroženosti. OECD ocenjuje, da je treba črpanje pospešiti, tudi z izboljšavami javnega naročanja.

Poročilo opozarja na zmanjšanje prihodkov iz okoljskih davkov zaradi znižanja davkov na goriva in začasne ukinitve dajatve na emisije CO₂ v obdobju 2022–2023. Ukrepe za blažitev visokih cen energije ocenjuje kot drage in premalo ciljno usmerjene; nekateri so tudi zmanjšali spodbude za nizkoogljične naložbe.

Čeprav mehanizmi določanja cene ogljika zajemajo velik delež emisij, po oceni OECD ne zagotavljajo doslednih signalov med sektorji in gorivi. Organizacija priporoča višje cene ogljika za doseganje podnebnih ciljev ter bolje usmerjeno pomoč energetsko revnim gospodinjstvom namesto splošnega zniževanja cen energije.

Vir: OECD (2026), OECD Environmental Performance Reviews: Slovenia 2026.