Ljubljana, 15. september 2026 – Podnebna tveganja niso več le okoljsko vprašanje. Vplivajo na lokacijo investicij, razpoložljivost vode in energije, proizvodnjo, zaposlene, infrastrukturo in dobavne verige, vse bolj pa bodo vstopala tudi v kreditne presoje in ceno financiranja podjetij. Na Zelenem zajtrku »Slovenija pod pritiskom: kaj podnebna tveganja pomenijo za podjetja, gospodarstvo in odločevalce«, ki ga je CER Partnerstvo za trajnostno gospodarstvo pripravilo v okviru projekta LIFE4ADAPT, so predstavniki evropskih institucij, države, podjetij, energetike, finančnega sektorja in lokalnih skupnosti iskali odgovor na vprašanje, kako od analiz podnebnih tveganj preiti h konkretnim investicijam v odpornost.
Eden najmočnejših podatkov dogodka je predstavil dr. Blaž Kurnik, vodja enote za podnebna tveganja in odpornost pri Evropski agenciji za okolje (EEA). Evropa se segreva približno dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, Slovenija pa je v klasifikaciji EEA uvrščena v najbolj prizadeto evropsko makroregijo – južno Evropo.
Od leta 1980 do 2025 je bilo po podatkih, ki jih je predstavil Kurnik, v Evropi zabeleženih približno 929 milijard evrov gospodarskih izgub zaradi vremenskih in podnebnih dogodkov ter okoli 440.000 smrtnih žrtev. V zadnjih petih letih so gospodarske izgube znašale približno 45 do 50 milijard evrov na leto. Slovenija pri tem zaradi posledic poplav leta 2023 izrazito izstopa: kumulativne izgube znašajo skoraj 9.000 evrov na prebivalca, kar jo uvršča na vrh evropske primerjave.
»Podnebje se spreminja hitreje, kot mu uspemo slediti z zakonodajnim okvirom in implementacijo. Vedno smo nekoliko v ozadju,« je opozoril Kurnik.
Ob tem ostaja velik del škode nezavarovan. Po Kurnikovih besedah je v Evropi povprečno približno polovica izgub nezavarovanih, v južni in vzhodni Evropi pa delež dosega okoli 90 odstotkov. Posledice zato poleg podjetij in prebivalstva vse bolj nosijo tudi javne finance.
Slovenija se je v 60 letih segrela za več kot dve stopinji
Mag. Mojca Dolinar, direktorica Urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo pri ARSO, je opozorila, da se je temperatura v Sloveniji v zadnjih 60 letih povečala za več kot dve oziroma približno dve stopinji in pol ter da bo naraščala ne glede na scenarij prihodnjih emisij. Posebej izrazit bo toplotni stres v toplem delu leta: vročinski valovi bodo pogostejši, daljši in intenzivnejši.
Spremenil se bo tudi vodni cikel. Več zimskih padavin ne pomeni nujno manj tveganj: manj jih bo v obliki snega, povečala se bo možnost zimskih poplav, kratkotrajni poletni nalivi pa bodo intenzivnejši. Hkrati bodo zaradi večjega izhlapevanja pogostejše hitre suše, ki jih spremljajo visoke temperature.
Dolinar je podjetja pozvala, naj pri investicijah ne uporabljajo zgolj zgodovinskih podatkov, temveč scenarije prihodnjega podnebja. Podnebni podatki morajo biti prilagojeni življenjski dobi in ranljivosti posamezne investicije – povsem drugačen scenarij je denimo potreben za cesto z desetletnim investicijskim ciklom kot za kritično infrastrukturo, ki bo delovala več desetletij.
Svetovna podjetja: prilagajanje se seli iz ESG-oddelkov v poslovanje
Mednarodni pogled je predstavila Madeline Ojakovoh, vodja področja podnebnega prilagajanja in odpornosti pri World Business Council for Sustainable Development (WBCSD).
Ekstremno vreme po njenih besedah že prekinja dobavne verige, poškoduje kritično infrastrukturo, zvišuje cene ključnih surovin ter ogroža kapital in možnost zavarovanja premoženja. Zato mora prilagajanje postati sestavni del zaščite poslovne vrednosti in konkurenčnosti.
Najnovejša raziskava WBCSD kaže velik premik med svetovnimi podjetji: 70 odstotkov sodelujočih je že zaključilo oceno podnebnih tveganj, 15 odstotkov ima pripravljen načrt prilagajanja, dodatnih 63 odstotkov pa ga pripravlja. Prilagajanje se tako iz trajnostnih ekip seli v upravljanje tveganj, operacije, posamezne lokacije in investicijsko načrtovanje.
Hkrati prilagajanje ni samo strošek. WBCSD opozarja na hitro rastoči trg rešitev – od infrastrukture in naravnih rešitev do novih tehnologij – ki naj bi po predstavljenih ocenah do leta 2030 dosegel približno 1,3 bilijona ameriških dolarjev.
Ključno sporočilo za podjetja je tudi, da sama ne morejo obvladovati vseh tveganj. Tudi odporna proizvodna lokacija ne pomaga, če odpove kritična infrastruktura, dobavitelj ali lokalno okolje.
Prvi rezultati CER: največ vrzeli pri dobavnih verigah in financah
Ana Struna Bregar, izvršna direktorica CER, je predstavila nastajajočo Analizo vplivov podnebnih sprememb na poslovanje podjetij ter prve rezultate Navigatorja podnebne pripravljenosti podjetij.
Analiza podnebna tveganja obravnava skozi lokacije in sredstva, zaposlene, infrastrukturo, dobavne verige, finančne posledice ter konkretne ukrepe in investicije. Cilj projekta
LIFE4ADAPT je podjetjem pomagati pri pripravi strategij in naložb ter njihove potrebe prenesti tudi do odločevalcev in oblikovalcev prihodnjih finančnih instrumentov.
Prvi odgovori podjetij v Navigatorju kažejo, da je povprečna stopnja pripravljenosti trenutno okoli 61 odstotkov. Podjetja so relativno dobro pripravljena na področjih upravljanja tveganj in zaščite zaposlenih, kar 95 odstotkov sodelujočih pa v prilagajanju prepoznava tudi poslovne priložnosti.
Največje vrzeli se kažejo pri odpornosti dobavnih verig, sodelovanju med podjetji in poslovnimi conami ter vnaprej pripravljenih pogojih za odziv. Posebej pomemben pa je podatek, da podnebna tveganja v finančno in investicijsko načrtovanje trenutno vključuje le 15 odstotkov sodelujočih podjetij.
BTC City: od podnebnih podatkov do dreves, sence in zadrževanja vode
Kako se analiza tveganj spremeni v konkretne ukrepe, je na primeru BTC City Ljubljana pokazal dr. Patrick Vesel, direktor sektorja za trajnostni razvoj v BTC.
BTC je kot eno ključnih tveganj prepoznal mestni toplotni otok. Pri rešitvah se je povezal z ARSO, Oddelkom za geografijo Filozofske fakultete, Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani ter drugimi strokovnjaki.
Med ukrepi so senčenje in ozelenjevanje parkirnih površin ter izbira vrst dreves, ki bodo odporne tudi na prihodnje podnebne razmere. Park ob Kristalni palači obsega približno 12.000 kvadratnih metrov in več kot 260 dreves. Ko bodo odrasla, naj bi bila površina približno 70-odstotno osenčena, v osenčenih delih pa je mogoče doseči za več kot 15 stopinj manjšo toplotno obremenitev obiskovalcev.
BTC ukrepe načrtuje tudi za intenzivnejše kratkotrajne nalive in postopno uvajanje modro-zelene infrastrukture.
Od 8.500 do 500 kubičnih metrov vode
Okrogla miza, ki jo je moderirala Ana Struna Bregar, je pokazala, kako različna so podnebna tveganja med posameznimi sektorji.
Nataša Gladovič, direktorica korporativnega upravljanja trajnosti Atlantic Grupe, je opozorila na izpostavljenost živilske industrije. Atlantic Grupa ima 14 proizvodnih lokacij, velik del tveganja pa prihaja iz globalne dobavne verige. Približno 60 odstotkov ključnih surovin predstavljata kava in kakav, ki sta močno izpostavljena sušam, poplavam in posledični volatilnosti cen.
Suša leta 2022 je podjetje spodbudila tudi k investiciji v zmanjšanje odvisnosti od lokalne oskrbe z vodo. Z uvedbo tehnologije free cooling so po navedbah podjetja letno porabo vode pri obravnavanem procesu zmanjšali z okoli 8.500 na 500 kubičnih metrov.
Thermana po poplavah spreminja investicijske načrte
Kako neposredno lahko ekstremni dogodek spremeni investicijsko strategijo podjetja, je pokazala Nina Pader Topole, vodja marketinga in strokovna sodelavka za ESG v Thermani Laško.
Poplave leta 2023 so Thermani po njenih besedah povzročile za približno sedem milijonov evrov škode.
»Poplava leta 2023 je bila poplava na steroidih in je presegla vse okvirje do tedaj poznanega,« je dejala.
Pri prihodnjih projektih zato kritično infrastrukturo umeščajo višje. Bazenska tehnika, ki je bila leta 2023 poplavljena, bo pri načrtovanih investicijah umeščena bistveno višje. A posamezno podjetje po njenem opozorilu ne more rešiti sistemskega poplavnega tveganja samo – potrebno je usklajeno upravljanje celotnega porečja Savinje.
ELES infrastrukturo načrtuje za 40 do 100 let naprej
Aljoša Deželak, vodja službe za načrtovanje omrežja v ELES, je opozoril na posebno dimenzijo tveganja pri kritični infrastrukturi: njeno izjemno dolgo življenjsko dobo.
Transformatorske postaje se načrtujejo za približno 40 let, daljnovodi pa lahko ob ustreznem vzdrževanju obratujejo tudi do 100 let. Zato se energetika pri novih investicijah ne more več opirati le na preteklo podnebje, temveč mora upoštevati prihodnje scenarije.
Kako različne so posledice posameznih dogodkov, kaže tudi statistika ELES: po običajnih nevihtnih dogodkih so stanje v analiziranem obdobju povprečno vzpostavili v nekaj urah, pri poplavah pa je bil čas ponovne vzpostavitve neprimerljivo daljši.
Ljubljana: 65 odstotkov več intervencij zaradi ekstremov
Nataša Jazbinšek Seršen, vodja Oddelka za varstvo okolja Mestne občine Ljubljana, je povedala, da je bilo v zadnjem petletnem obdobju zaradi ekstremnih vremenskih pojavov 65 odstotkov več intervencij kot v primerljivem preteklem obdobju.
Mesto pripravlja strategijo prilagajanja podnebnim spremembam, posebno pozornost pa namenja vročini in mestnemu toplotnemu otoku. Po Ljubljani je že nameščenih več kot 40 merilnikov meteoroloških parametrov, podatki pa bodo podlaga za nadaljnje ukrepe.
Med načrtovanimi investicijami so nadaljnje ozelenjevanje, raztlačevanje površin (odstranjevanje neprepustnih utrjenih površin), razvoj trajnostne mobilnosti ter nova zelena območja. Po selitvi remize iz Šiške v Stanežiče naj bi na sedanji lokaciji nastal približno 50.000 kvadratnih metrov velik park.
Podnebna odpornost bo vplivala tudi na ceno kredita
Eden najbolj neposrednih poslovnih poudarkov dogodka je prišel iz finančnega sektorja.
Rok Kogej, predstavnik Odbora za trajnostno financiranje pri Združenju bank Slovenije in banke Intesa Sanpaolo, je pojasnil, da banke za ocenjevanje fizičnih podnebnih tveganj potrebujejo vse podrobnejše podatke – med drugim tudi geolokacije proizvodnje in informacije o tem, koliko prihodkov podjetje ustvari na posamezni lokaciji.
Podnebna in okoljska tveganja se bodo postopoma vključevala v širšo kreditno oceno podjetij, s tem pa tudi v pogoje financiranja.
»Bolj kot bo komitent odporen na podnebne spremembe v različnih dimenzijah, cenejše vire financiranja si bo lahko zagotovil,« je poudaril Kogej.
Banke so pri tem po njegovih besedah še na začetku procesa, toda smer je jasna: fizična podnebna tveganja bodo v prihodnjih letih vse pomembneje vplivala na kreditne odločitve, obrestne mere in dostop podjetij do kapitala.
Od sanacije po dogodku k investiciji pred njim
Že v uvodu dogodka je bilo poudarjeno, da mora Slovenija poleg logike »dogodek – škoda – sanacija – pomoč« okrepiti logiko »tveganje – podatki – preventiva – investicija – manjša škoda – večja odpornost«.
»Država ne more biti podnebno odporna, če njeno gospodarstvo ni odporno.«
Prav zato mora država zagotavljati kakovostne podnebne podatke, odporno javno infrastrukturo, ustrezno prostorsko načrtovanje ter finančne in regulativne pogoje za prilagajanje. Javni viri pri tem ostajajo pomembni, vendar vseh potrebnih investicij ne bodo mogli pokriti sami, zato bo ključno tudi vključevanje zasebnega kapitala.
Zeleni zajtrk je tako pokazal, da se razprava o prilagajanju podnebnim spremembam hitro premika od okoljskega poročanja k jedru poslovnih odločitev. Vprašanje za podjetja ni več samo, kakšna podnebna tveganja obstajajo. Vprašanje postaja - kje proizvajamo, kako načrtujemo objekte, koliko vode in energije bomo imeli na voljo, kako odporni so naši dobavitelji, koliko škode lahko prenesemo – in koliko bo naša nepripravljenost stala.
Dogodek je potekal v okviru projekta LIFE4ADAPT – LIFE Prilagodimo se podnebnim spremembam, sedemletnega strateškega integralnega projekta, vrednega približno 26,5 milijona evrov, ki povezuje državo, stroko, raziskovalne institucije, občine, nevladne organizacije in gospodarstvo. V okviru projekta bo izvedenih tudi 14 pilotnih projektov, razvijajo pa se nove podnebne storitve, finančni mehanizmi ter rešitve za prenos podatkov in znanja v konkretne investicijske odločitve.
CER Partnerstvo za trajnostno gospodarstvo bo v okviru LIFE4ADAPT nadaljevalo delo s podjetji in poslovnimi conami po Sloveniji, razvijalo priporočila za povečanje odpornosti ter povezovalo potrebe gospodarstva z državo, stroko, finančnim sektorjem in upravljavci infrastrukture.
Predstavitve:
Projekt LIFE4ADAPT sofinancira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča avtorja(-jev) in ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali agencije CINEA. Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, ne moreta biti odgovorna zanje.