Okrogla miza v sklopu dogodka Gospodarstvo v pripravah na 55% znižanje emisij do 2030

Produkti, ki se danes uporabljajo, so veliko bolj trajnostni, kot so bili nekoč.

Podnebne spremembe so svetovni izziv, ki vpliva ne le na družbo in okolje, ampak na celotno gospodarstvo. Stara celina si je v boju proti podnebnim spremembam zadala ambiciozen cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 55 % do leta 2030, sočasno pa bo z različnimi ukrepi spodbujala tudi trajnostno gospodarsko rast. Cilji bodo dosegljivi le, če bo na tem vlaku tudi gospodarstvo. Kaj podjetja v Sloveniji že delajo v smeri trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva? S kakšnimi izzivi se soočajo? O iskanju konkretnih rešitev, premagovanju ovir in navezovanju novih stikov, ki bodo oblikovali nov gospodarski ekosistem, smo na okrogli mizi, ki je potekala po spletnem strokovnem srečanju »Gospodarstvo v pripravah za 
55% znižanje emisij do leta 2030« spregovorili z lastnikom podjetja Donar Matejem Fegušem, izvršnim direktorjem Juba Željkom Kovačevičem in podpredsednikom uprave Atlantic Grupe Enzom Smrekarjem. 

Ključna je transparentnost 

Enzo Smrekar, podpredsednik uprave Atlantic Grupe, pravi, da vidijo zeleno transformacijo kot proces iskanja inovativnih rešitev, ki srednjeročno vplivajo na poslovanje in skrb za okolje, družbo in zaposlene. Agroživilska industrija je ena večjih, ki ima vpliv na okolje, nenazadnje lahko sedaj tudi na Netflixu gledamo dokumentarno serijo o pretiranem izlovu rib, zato potrošniki postavljajo jasne zahteve, da želijo spremembe. Tudi trgovci postavljajo vstopne prepreke določenim izdelkom, ki imajo nespoštljiv odnos do okolja. »Potrošniki želijo vedeti, ali je izdelek trajnosten in kako je narejen,« pravi Smrekar. »V luči tega bomo ta teden javnosti predstavili trajnostno poročilo,« je dejal in poudaril, da večina okolju neprijaznih praks nastaja, »preden pridejo surovine v našo proizvodnjo, zato je pomembno, kako izbiramo svoje dobavitelje«. Vendar vpliv na okolje ni seznam nekaj področij. »Mi lahko rečemo, da bomo imeli več izdelkov organskega izvora, a pri tem pozabljamo, da gre v tem primeru za velikega porabnika vode, ki na nekaterih področjih že ogroža podtalnico. Tako se moramo odločati, kateri aktivnosti bomo dali prednost. Pri tem je ključno, da smo transparentni. Četudi ne dosežemo vseh zastavljenih ciljev in pojasnimo razloge, zakaj ne, bodo potrošniki to razumeli,« glede transparentnosti bodri druge gospodarstvenike. 

Za 760.000 ton CO2 manj

Kemična dejavnost je tesno povezana z gradbeništvom in je eden izmed sektorjev, kjer bodo potrebne spremembe k bolj trajnostni in zeleni gradnji, kar določa tudi okvir »Fit za 55«. Željko Kovačevič, izvršni direktor Juba, pravi, da v Jubu stremijo k okolju prijaznim materialom in »tudi produkti so danes bolj trajnostno naravnani, kot so bili nekoč«. Dodaja, da se zavedanje o produktih povečuje in potrošnikom je samoumevno, da so izdelki določene kakovosti. Meni tudi, da se premalo poudarja, kaj lahko potrošnik z določenimi ukrepi pridobi. »Naša naloga je ozaveščanje potrošnikov v tej smeri,« razmišlja Kovačevič, ki doda, da letno vgradijo 7 milijonov kvadratnih metrov fasadnih sistemov, s čimer zmanjšajo emisije CO2 za 760.000 ton. »Pot EU, ki nam jo tlakuje z zavezami, je prava in mi se temu prilagajamo,« je dejal. 

Donar na prvo mesto postavlja okolje

Krožno gospodarstvo je ena izmed možnosti prihodnjega razvoja. Zelena delovna mesta pa so naša prihodnost. V podjetju Donar ljudi z najvišjo izobrazbo vključujejo v najzahtevnejše trajnostne modele, pravi lastnik podjetja Donar, Matej Feguš. »Les že v osnovi pripomore k shranjevanju CO2. V svoje produkte vključujemo tudi dizajn kot strateško industrijo. Obstoj krožnega gospodarstva je možen, zato ne izbiramo med okoljem in ceno. Tudi industrijski odpad uporabljamo kot surovino v našem proizvodnem procesu,« našteva, kaj vse počno. »Mi smo na prvo mesto postavili okolje in se zato vedno najprej vprašamo, kakšen učinek ima naš izdelek na okolje. Pri poslovanju s tujino, predvsem severom Evrope, moramo za vsak kos nad 50 g teže dobavitelju pokazati, kako je proizveden in da je okolju prijazen. Le tako lahko dobimo posel tudi v tujini,« Feguš postreže z jasnim primerom. 
Pri trajnosti pa so v podjetju z 20 zaposlenimi šli še dlje – uvedli so tudi 6-urni delovnik, »kar je tudi en vidik trajnostnega razvoja, saj naše delovne sile, ki je visoko izobražena, ne moremo plačati toliko kot konkurenca v tujini«. 

Krožno gospodarstvo je prava pot

Kaj je prava pot? Kam bi morali vlagati v napore pri nas? Feguš meni, da je prehod na krožno gospodarstvo verjetno edina možnost, da dosežemo zadane globalne podnebne cilje. »Slovenija v globalnem pomenu ne ustvarja take količine emisij, da bi bila ključna za zmanjšanje ogrevanja planeta za 2 stopinji Celzija, bi pa lahko izvažali znanje krožnega gospodarstva. Pri tem pa potrebujemo tudi pomoč politike, ne le okolja, da bomo razumeli, zakaj je treba razvijati ta znanja in vlagati v krožno gospodarstvo. Le tako bomo postali »trendsetterji« in ustvarjali zelena delovna mesta,« je prepričan.
 
Zahteve potrošnikov so jasne

Nenazadnje zeleno in trajnostno zahtevajo tudi potrošniki. Na deklarativni ravni so gonilo teh sprememb milenijci, pravi Smrekar. »Prihaja zakonodaja, ki bo kaznovala netrajnostni razvoj. Bo pa to za podjetja, ki bodo trajnost vgradila v svoje poslovanje, tudi nagrajevalno, saj potrošniki cenijo tovrstne napore,« dodaja Smrekar. »Tudi v razpisih vidimo, da je trajnost pomembna,« se strinja Feguš in doda, da v Jubu sledijo zakonodaji in premlevajo bodoče scenarije. Donar, ki ima dobre izkušnje s sodelovanjem s Skandinavijo, kjer so trajnostni standardi skorajda normativi, pravi, da imamo pri nas dobro regulatorno politiko glede zelene gradnje, je pa slabša implementacija, šepa tudi nadzor. »Ključni so kadri in vztrajanje pri merilih, ki smo jih postavili že pred leti in temu sledili. Slovensko gospodarstvo, lesna industrija, je težko konkurenčno večjim zahodnim podjetjem, pričakujem pa spoštovanje pravil o tem, kateri materiali se vgrajujejo,« je povedal in dodal, da brez povezovanja ne bo šlo.