Kako se sektorji soočajo s to tranzicijo in v kakšnih fazah so, kaj podjetja potrebujejo na tej poti in nenazadnje, kakšni so podnebni cilji Slovenije, so na spletnem strokovnem dogodku spregovorili minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak, izvršni predsednik Inštituta za trajnostno voditeljstvo Cambridge v Bruslju Martin Porter, Daniel Vallentin iz Stieftung 2°, Juoni Keronen iz finske koalicije Climate Leadership in evropska poslanca Franc Bogovič in Klemen Grošelj. 

Čaka nas zahteven paket zmanjšanja emisij za 55 % do leta 2030.  

Evropska unija si je za to desetletje zadala ambiciozen cilj – zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov do leta 2030 glede na leto 1990. 
Slovenija bo prva država, ki bo predsedovala EU po sprejetju novega zakonodajnega okvira »Pripravljeni na 55« (Fit for 55). Evropska komisija bo omenjeni novi podnebni paket predstavila junija in pričakovati je vrsto ukrepov na različnih področjih, od energetike do prometa, upravljanja z zemljišči, obdavčitve ogljika.

Vizjak: Slovenija podnebno nevtralna do 2050

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je na spletnem strokovnem posvetu Gospodarstvo v pripravah na 55% zmanjšanje emisij do 2030 uvodoma povedal, da bo prihodnji teden na vladi obravnavna Resolucija o dolgoročni podnebni strategiji do leta 2050. »V mesecu ali dveh bi jo lahko obravnaval državni zbor,« je dejal.
Kot so napovedali že v EU, bo tudi slovenski nabor podnebnih ukrepov moral upoštevati tako okoljski kot socialni in razvojni vidik. »Slovenija si je s podnebno strategijo zastavila jasen cilj, da do leta 2050 doseže podnebno nevtralnost. Izpuste toplogrednih plinov bo do leta 2050 zmanjšala za 80 do 90 odstotkov glede na leto 2005,« je pojasnil minister. Dodal je, da bomo cilj dosegli tudi z izboljšanjem ponorov in pospeševanjem izvajanja politik prilagajanja na podnebne spremembe.
»Strategija temelji na nekaterih že sprejetih odločitvah, vendar bosta denimo nacionalni energetski in podnebni načrt v naslednjem letu podvržena spremembi,« je o prednostih in izzivih slovenskega gospodarstva pri prehodu v nizkoogljično družbo povedal Vizjak. Prehod bomo večinoma financirali s pomočjo evropskega denarja, imamo pa na voljo tudi nekatere lastne vire, denimo Sklad za podnebne spremembe, iz katerega bi bilo lahko letno na voljo 100 milijonov evrov.
Po Vizjakovih besedah je v strategiji predvideno tudi, da bi vzpostavili neko novo službo, ki bi bila v kabinetu predsednika vlade, kar naj bi izboljšalo komunikacijo. Glede predsedovanja Slovenije EU v drugi polovici tega leta pa je dejal, da si bomo prizadevali za izvajanje agende Zelenega dogovora. Vizjak je med drugim prepričan tudi, da lahko v devetih letih dosežemo zastavljene cilje, a bomo pri tem morali vsi spremeniti miselnost. »V Sloveniji, ki ima relativno malo emisij, je to mogoče dokaj hitro doseči, cilj pa so usklajeni ukrepi, ki upoštevajo tako socialni kot okoljski vidik,« je še dejal Vizjak in dodal, da je največ izzivov pri prometu. 

Usklajenost s Pariškim sporazumom

Martin Porter, izvršni predsednik Inštituta za trajnostno voditeljstvo Cambridge v Bruslju, poudarja, da zaveza EU »Fit for 55« zadeva vse sektorje. »Naša vloga je zagotoviti, da so cilji usklajeni s Pariškim sporazumom, kar je pomembno ne le z okoljskega, ampak tudi z družbenega vidika in je dobro tudi za gospodarstvo,« je prepričan. Dodaja, da je iniciativa EU pomembna zavoljo dolgoročnih pozitivnih učinkov. »Študije različnih sektorjev kažejo, da imajo podjetja veliko koristi od sodelovanja v teh spremembah. Podjetja, ki se lotijo sprememb, so bolj uspešna in bodo tudi v prihodnje vodilna na tem področju ter tudi bolj konkurenčna,« pravi Porter. 

Nemško gospodarstvo ne nasprotuje zmanjševanju izpustov

Nemčija, ki je v drugi polovici lanskega leta predsedovala EU, je bila aktivna na področju povečevanja gospodarskih ambicij podjetij za zmanjšanje izpustov CO2 za 55 %. Kaj danes potrebuje gospodarstvo od politike in nacionalnih vlad, da bi začelo znatno zmanjševati izpuste? »Nemško gospodarstvo ne nasprotuje zmanjševanju izpustov, vendar želi še vedno ostati konkurenčno,« pravi Daniel Vallentin iz Stieftung 2°. Do podnebne nevtralnosti bodo do leta 2050 prišli v 12 korakih, med katerimi so tudi obnovljivi viri energije, konkurenčna cena električne energije, tehnologije, ki slonijo na vodiku, krožno gospodarstvo. Več bo vlaganja tudi v raziskave in razvoj za učinkovite tehnologije. Sočasno bo treba pospešiti tudi prodajo okolju bolj prijaznih proizvodov in tehnologij.
»V Nemčiji, ki ukinja jedrsko in premogovno energijo, je industrija ugotovila, da so obnovljivi viri energije (OVE) hrbtenica prehoda v brezogljično družbo sočasno z vodikovimi tehnologijami in da mora vlada pospešiti tovrstni razvoj,« pravi Vallentin. »Zaenkrat ni poslovnega modela za nizkoogljične tehnologije, ki so bistveno dražje in zato se intenzivno pogovarjamo s podjetji o »carbon contracts«, v skladu s katerimi bi dodatne stroške investicije krila država, denar pa bi šel le za projekte, ki bodo resnično zmanjšali izpuste,« pove Vallentin o pogajanjih, ki trajajo že dve leti. 
Kako bi zagotovili tržno podporo ogljično nevtralnim proizvodom? »Pogovarjamo se o različnih inštrumentih, kot so spodbude, dajatev na končne izdelke ali pa celo kvote za nizkoogljične materiale, kar podpirajo tudi podjetja,« pojasnjuje.     

Nove obdavčitve ogljika

Juoni Keronen iz finske koalicije Climate Leadership, v katero je vključenih kar 86 organizacij in podpredsednik katere je nekdanji podpredsednik Evropske komisije Jyrki Katainen, pravi, da je njihov cilj prehod v nizkoogljično družbo. »Ukvarjamo se z vsemi panogami, ki se jim obetajo spremembe – od kmetijstva in gozdarstva do energetike, gradbeništva, prometa. Vsi ti sektorji se bodo spremenili,« pravi Keronen. Največje spremembe bodo v industriji vodika, ki bo morala zgraditi nove industrijske obrate, ki bodo zagotavljali poceni vodik.
»Finci bodo morali v naslednjih desetih letih vložiti 3500 milijard oziroma 350 milijard na leto med 2021 in 2030, če bodo želeli na ta »zeleni vlak«, da bi zmanjšali izpuste za 55 %«, je dejal in ob tem omenil, da bo denar moral priti tudi iz zasebnega sektorja. »Podpisali smo tudi poziv za bolj učinkovito obdavčitev ogljika, ki jo podpira tudi finsko gospodarstvo,« je dodal. 
Po letu 2035 naj bi bile emisije Finske na ravni predindustrijske dobe, so izračunali, Kernonen pa ob tem dodaja, da se pot tam ne bo končala, ampak »bomo šli še dlje, v negativne emisije«.

Evropska logika palice in korenčka

Klemen Grošelj, poslanec Evropskega parlamenta iz politične skupine Renew Europe, ki se je zavzemala za 60% zmanjšanje CO2 do 2030 (kompromis je bil sklenjen pri 55 %), pravi, da pri tem ne gre le za tehnološko-razvojni preboj, ampak je to veliko širše. Franc Bogovič ob tem dodaja, da paket ni novost, ampak nastaja že nekaj časa: »Okoljski cilji postajajo vse bolj ambiciozni, kar pa zahteva številne spremembe na zakonodajnem področju in v gospodarstvu, da dosežemo cilje Pariškega sporazuma.« Na vprašanje, kakšne so evropske spodbude za spremembo gospodarstva, pa Bogovič dodaja, da se je v finančni perspektivi 2007–2013 osredotočalo na infrastrukturo, nova perspektiva od 2020–2017 pa je dobila še komponento odporne družbe. »Na te usmeritve se vsi veliko pripravljajo, saj bo EU v naslednjih desetletjih spodbujala zeleno preobrazbo s 1200 milijardami evrov,« pojasnjuje Bogovič in dodaja, da je v okviru Next Generation EU na voljo 730 milijard evrov, največ pa bo šlo za zelene in digitalne projekte. »Kljub temu, da bo EU »podarila« nekaj denarja, bomo morali tudi sami investirati,« pravi Bogovič.

Na udaru jeklarji, energetika in kmetijstvo 

»V luči sprememb bodo pod pritiskom določene industrije, kot so kmetijstvo, jeklarstvo, energetika in druge,« je še dodal Bogovič. Grošelj meni, da bosta na udaru predvsem »energetski sektor – kaj s TEŠ 6, ali bomo gradili JEK, vlagali v vodikove tehnologije, kakšen je vetrni in sončni potencial in hidroelektrarne – in energetsko intenzivne industrije, pri čemer bo na udaru jeklarska industrija«. Grošelj si želi, da država določi načrt, za kaj bomo porabili evropski denar, kjer pa je zanimanje zasebnega kapitala, bi tega lahko vključili. »Logistika se bo morala spremeniti. Težavo imamo z dnevnimi migracijami delavcev. Rešitve v tujini so znane, železniški promet ima velik potencial, a danes ni organiziran najbolje,« še opomni Grošelj. Ob panogi, ki jo bodo strategije prevetrile, pa je Bogovič omenil še kmetijstvo, ki stremi k manjši uporabi pesticidov.