Večina podjetij je že seznanjenih s trajnostnim poročanjem, njegovimi težavami in priložnostmi, ki jih prinaša. Zavedajo se, da obstajajo standardi in direktive, najtežji del pa predstavlja neprestano spreminjanje. »Opažamo, da mnoge plaši ravno hitrost spreminjanja sistema poročanja,« iz izkušenj razlaga strokovnjakinja na tem področju, dr. Lela Mélon.

Novi evropski standardi trajnostnega poročanja (ESRS) od 1. januarja 2024 usklajujejo oziroma standardizirajo trajnostno poročanje, kar bo omogočalo lažje sledenje in vrednotenje znotraj istih in podobnih gospodarskih sektorjev. Novi standardi pa vsebujejo še pojem dvojne bistvenosti, kar je koncept, ki zahteva, da podjetja upoštevajo svoj materialni vpliv na družbo in okolje in kako to okolje vpliva na njih. »Prav na tem področju imajo podjetja največ težav. Zato je za začetek smotrno, da tako za pomoč pri oceni dvojne bistvenosti kot tudi pri avtomatizaciji zbiranja podatkov, ki so namenjeni poročanju, poiščete strokovnjake, saj vam bodo znatno olajšali delo,« je mnenja izkušena profesorica za področje trajnostnega razvoja v poslovnem pravu, dr. Lela Mélon.

Na prenosu znanja ni manjkalo niti dobrih nasvetov s strani gospodarstva. Za pomoč strokovnjakov se je odločil vodja strategije pri M Sora d.d., Aleš Ugovšek. »Ko smo se lotili prenove trajnostne strategije smo se odločili, da si sistemsko pomagamo z orodjem Green Star in doživeli hladen tuš. Mislili smo, da smo že zelo daleč na naši poti zelene preobrazbe, tekom reševanja vprašalnika pa smo ugotovili, da imamo še veliko prostora za izboljšave. S pomočjo certifikata smo dobili uvid v vse razsežnosti trajnostnega poročanja in poslovanja ter s tem dobili smernice za prenovo obstoječe strategije,« je pozitivno izkušnjo opisal Ugovšek.

Ena izmed gostij razprave je bila tudi gospa Alenka Ott Šaponia, vodja trajnostnega razvoja v Petrol d.o.o. »S poročanjem smo v Petrolu začeli že leta 2012 in s tem orali ledino v slovenskem prostoru, saj takrat poročanje sploh še ni bilo obligatorno. Iz izkušenj vemo, da je vzpostavitev sistema za sledenje in poročanje zelo težaven proces. Pri nas smo se trajnostnega poročanja lotili tako, da smo najprej določili kaj trajnostno počnemo, to sistematizirali in s temi podatki ustvarili strategijo. To je osnova, ki mora biti postavljena preden se podjetje loti trajnostnega poročanja,« je povedala ga. Ott Šaponia.

V podjetju Hisense Europe, ki ga je na prenosu znanja zastopala vodja oddelka za korporativno trajnostno upravljanje Urška Butolen, so se trajnostnega poročanja po daljšem premoru lotili zaradi pritiska kupcev. »Vedno več konkurenčnih podjetij je izdajajo trajnostno poročilo in začeli smo prejemati vprašanja s strani kupcev, ali ga izdajamo tudi sami,« je pojasnila. Vsekakor pa je pomembno, da se trajnostnega poročanja lotijo podjetja premišljeno. »Najprej razmislite in se pogovorite s ključnimi deležniki o tem, kaj je potrebno storiti. Že uporaba zdravega razuma in transparentnost pripelje bližje želenemu cilju,« je še dodala.

Dodaten izziv trajnostnega poročanja predstavlja še sodelovanje znotraj podjetja. Različna podjetja imajo različne pristope, kako zaposlene prepričati k sodelovanju in zbiranju podatkov, a Aleš Ugovšek je prepričan, da je to mogoče doseči zgolj postopoma. »Predlagam, da se trajnost komunicira čez celo leto, na vseh mogočih nivojih in preko vseh mogočih kanalov. Sčasoma se bo ta del poslovanja zasidral v zavest zaposlenih in postal del vsakdanje prakse,« je zaključil Ugovšek.