Na Prenosu znanja smo tokrat govorili o izzivih in priložnostih, ki jih prinaša matrika dvojne pomembnosti. Z nami so bili vodja področja za trajnost Kim Turk Mehes iz Deloitte Slovenija, koordinatorka trajnostnega razvoja Karidia Toure Zagrajšek iz skupine NLB in strokovni sodelavec za varstvo okolja Primož Primožič iz Fraport Slovenija.

Koncept dvojne pomembnosti, ki jo CSRD direktiva uvaja z ESRS standardi v okviru trajnostnega poročanja, za mnoga podjetja predstavlja precejšen izziv. Po besedah Kim Turk Mehes, recepta za izdelavo matrike v resnici (še) ni. Podane so samo smernice, natančno vsebino pa morajo prepoznati in določiti podjetja sama. To predstavlja dolgotrajen proces, ki mu morajo odgovorni posvetiti precej časa. »Po naših izkušnjah izdelava matrike dvojne pomembnosti traja vsaj dva meseca, vendar ji podjetja namenjajo bistveno premalo pozornosti,« opaža Turk Mehes.

Termin dvojna pomembnosti označuje dvodimenzionalno matriko, v kateri so ovrednotene najpomembnejše vsebine za vse deležnike določenega podjetja in vpliv teh vsebin na družbo. Matrika dvojne pomembnosti služi kot podlaga za razkritja v zvezi s trajnostjo in predstavlja prvi korak k oblikovanju trajnostnega poročila.

V pripravo matrike je potrebno vključiti širok krog deležnikov

Da podjetja lahko pričnejo s trajnostnim poročanjem, morajo najprej res dobro razumeti svojo vrednostno verigo in v oblikovanje matrike vključiti širok krog deležnikov. »To zagotovo ni proces, ki se ga lahko opravi v eni majhni sobici, z eno osebo, pa čeprav je to vodja oddelka za trajnost. Podjetja morajo vključiti družbo kot celoto in že ta korak terja precej časa. Bližnjic, kot je na primer udeležba na eni delavnici, kjer bi se osvojilo ali celo izdelalo matriko dvojne pomembnosti, preprosto ni,« je odkrita Turk Mehes.

Analize iz preteklosti ne sledijo novim standardom

Dodatno težavo predstavlja dejstvo, da analize iz preteklosti, na primer GRI standardi poročanja, niso v skladu z novimi. »So pa vsaj do določene mere standardi kompatibilni. Tista podjetja, ki so se v preteklosti poročanja sistematsko že lotila, imajo prednost. Podatke lahko uporabijo in jih prilagodijo novim ESRS zahtevam,« je izkušnje delila Karidia Toure Zagrajšek iz skupine NLB, kjer so matriko dvojne pomembnosti izdelali že drugič.

Sistemsko zbiranje podatkov ni tuje niti podjetju Fraport Slovenija. Poročanja so se prvič lotili leta 2016 in zbrani podatki jim sedaj olajšajo tako izdelavo matrike kot poročila. Prvi korak, ki so ga naredili za izdelavo matrike, je bil identifikacija ključnih tem za njihovo poslovanje. »Razogljičenje, energetska učinkovitost in zmanjševanje odpadkov smo izbrali kot prioritetne okoljske teme, zadovoljstvo zaposlenih in varstvo osebnih podatkov pa sta med prioritetnimi družbenimi in upravljavskimi vidiki trajnostnega poslovanja,« je povedal Primož Primožič.

Potrebna bo jasna metodologija in dokumentiranje postopka

Dokumentacija procesa izdelave matrike dvojne pomembnosti je pravzaprav bistvo ESRS standardov. »Cilj je, da podjetja spoznajo, da je poročanje potrebno. A ne samo za voljo poročanja. Oblikovanje ustreznih ukrepov in sledenje učinkov je namenjeno v osnovi temu, da pridemo do bolj trajnostnega poslovanja,« pravi Kim Turk Mehes in še poudarja: »Pomembna je  transparentnost dokumentacije o izdelavi matrike za namen revizijskega procesa. Postopek izdelave mora spremljati jasna metodologija in opis korakov, ki so vodili do odločitev, kdaj so bile te bile sprejete in kdo jih je sprejel.« 


Prenosi znanja so strokovni dogodki, namenjeni ekskluzivno članom CER Partnerstva za trajnostno gospodarstvo. Na Prenosih znanja člani iz prve roke prejmejo najnovejše informacije in znanja o pomembnih trajnostih temah, ki jih lahko kasneje uporabijo in implementirajo v svoje poslovanje.