Marko Guček: Zgodba GoOpti se je začela z ustvarjenim edinstvenim spletnim sistemom za nakup in stroškovno učinkovito organizacijo potniških prevozov. Podvig je hitro obrodil sadove: naše storitve so že po treh mesecih prinesle dobiček, investicije pa so se povrnile v manj kot letu dni. A kar nas je najbolj razveselilo, so bili pozitivni odzivi potnikov, ki so nas spodbudili k iskanju novih, še boljših rešitev. Leta 2014 smo razvili inovativen optimizacijski sistem, ki temelji na umetni inteligenci. Zaživel je nov spletni portal z uporabniku prijaznim sistemom za nakup in popolnim pregledom storitev. Vodilo ob ustanovitvi podjetja je enako vodilu, ki ga imamo danes – naša glavna naloga je organizacija visokokakovostnih prevoznih storitev, ki so dosegljive vsakomur, in omogočanje mobilnosti na stroškovno učinkovit ter okolju prijazen način.
Tomaž Lorenzetti: Skrb za okolje je bila vsekakor prisotna že v samih začetkih. Ko smo načrtovali skupinske dinamične prevoze, s katerimi med drugim zmanjšamo število vozil na cestah, nismo mogli prezreti pozitivnega vpliva, ki ga je imela naša storitev na okolje. No, še vedno ga ima. Ljudje so vse bolj okoljsko osveščeni in številni potniki se za vožnjo z nami odločijo tudi zaradi zmanjšanega ogljičnega odtisa.
Promet predstavlja v Sloveniji največji del izpustov toplogrednih plinov, projekcije pa kažejo na to, da se bodo promet in posledično izpusti še naprej povečevali. Kje vidite svojo vlogo kot ponudnik skupinskih in zasebnih prevozov na področju zmanjšanja emisij iz naslova prometa?
Tomaž Lorenzetti: GoOpti je prepoznaven ponudnik prevozov s skupnimi vožnjami in se ponaša z več kot desetletjem izkušenj na tem področju. Naša platforma omogoča dinamično usklajevanje prevozov potnikov z različnih lokacij do različnih destinacij, kar omogoča boljšo izrabo vozil in zmanjšanje nepotrebnih praznih voženj. To prispeva k zmanjšanju prometne zastojev, izpustov toplogrednih plinov ter povečanju učinkovitosti prevoza potnikov. Z manj vozili na cesti se zmanjšajo izpusti toplogrednih plinov in drugih onesnaževal, kar ima pozitiven učinek na okolje ter kakovost zraka.
Marko Guček: Pri GoOpti prav tako razvijamo napredne algoritme za optimizacijo potovalnih poti, s čimer bomo še zmanjšali število prevoženih kilometrov in s tem emisij.
Sodelujete tudi v mednarodnem projektu SmartMOVE, ki je namenjen upravljanju trajnostne mobilnosti na prometnih lokacijah in se osredotoča na zmanjšanje prometa in emisij. Kakšna je vaša vloga v projektu in kakšen bo vaš doprinos ob njegovem zaključku?
Marko Guček: Glavni namen projekta
SmartMOVE je vpeljava in promocija trajnostne mobilnosti v podjetjih in organizacijah. Projekt temelji na razvoju vzvodov in opolnomočenju zaposlenih ter delodajalcev za obrat k trajnostni mobilnosti. V sklopu projekta smo pri GoOpti preizkusili sistem dinamičnih skupinskih prevozov kot nove trajnostno naravnane alternative obstoječim modalitetam prevoza za delo. V sklopu trimesečnega pilotnega projekta dinamičnih skupinskih prevozov na delo je vsak dan več kot 130 ljudi iz občin med Kranjem in Ljubljano prisedlo v naš GoOpti kombi in s sopotniki na trajnosten način potovalo na delovno mesto na območju UKC in BTC ter domov. Kar tri četrtine uporabnikov bi se tudi v prihodnje odločilo za tak način potovanja na delo, predvsem zato, ker odpadejo skrbi in stres povezani z vožnjo z lastnim avtomobilom. Znižanje različnih emisij od 37 % pa do 70 %, ki jih tej modaliteti pripisujejo na Institutu Jožef Stefan, je lahko močna motivacija za sodelovanje. Izvedba pilotnega prevoza »Gremo skupaj« je zagotovo pokazala, da obstajata tako potreba kot želja po tovrstnem novem načinu mobilnosti, izmerjeni so pozitivni učinki na zmanjšanje emisij. Govorimo lahko tudi o boljšem počutju naših potnikov. Prav tako je pilot pokazal, kaj vse bi bilo potrebno, da bi takšni prevozi delovali na dolgi rok – od ozaveščanja javnosti do, vsaj uvodnega, subvencioniranja države.
Kaj menite o tovrstnih projektih, ki spodbujajo razvoj novih storitev in produktov za doseganje trajnostnih ciljev?
Tomaž Lorenzetti: Takšni projekti so ne samo potrebni, celo nujni. Omogočajo razvoj in spodbujajo podjetja, da se z razvojem na teh področjih sploh ukvarjamo.
Marko Guček: Če govorimo o sopotništvu, so prednosti, ki jih ima sopotništvo za državo in državljane številne. Sopotništvo zmanjšuje število vozil na cestah, kar lahko prispeva k zmanjšanju prometnih zastojev in izboljšanju fluidnosti prometa ter krajšanju potovalnih časov. Spodbujanje dinamičnih prevozov ustvarja nove gospodarske priložnosti, vključno s povečanjem povpraševanja po prevoznih storitvah, razvojem aplikacij in tehnoloških rešitev ter odpiranjem delovnih mest v sektorju mobilnosti. Dinamični prevozi lahko povežejo različne dele države, omogočajo lažjo povezljivost med mestnimi središči in podeželskimi območji ter spodbujajo gospodarsko izmenjavo.
Tomaž Lorenzetti: Tako je. Prednosti so tudi za vsakega posameznika. Polna vozila so bolj energetsko učinkovita kot prazna vozila, zato sopotništvo omogoča boljšo izrabo energetskih virov in zmanjšuje porabo goriva na potnika. Sopotniki prispevajo k stroškom goriva ali plačajo za prevoz, kar pripomore k zmanjšanju finančnega bremena posameznih potnikov in voznikov. To lahko pozitivno vpliva na gospodarsko blaginjo državljanov. Sopotništvo lahko dopolnjuje javni prevoz in omogoča ljudem, da se prilagajajo svojim urnikom, hkrati pa zmanjšuje potrebo po lastništvu avtomobila. Sopotništvo in dinamični prevoz omogočata dostopnost prevoza tudi v območjih, kjer javni prevoz morda ni dovolj razvit. To je pomembno za tiste, ki nimajo svojega vozila ali se ne morejo zanašati na obstoječe prevozne možnosti.
Marko Guček: Kot smo ugotovili na zaključnem izobraževanju SmartMOVE v sredini januarja, ne smemo prezreti tudi socialnih koristi tovrstnih prevozov. Sopotniki se med potovanjem lahko družijo, kar spodbuja socialne interakcije in ustvarja skupnost med ljudmi ter prispeva k bolj povezani družbi. Da bi vse našteto dosegli, pa še potrebujemo razvoj, raziskave in testiranja v praksi, zato so projekti, ki to spodbujajo, dobrodošli.
Se povezujete še s kakšnimi drugimi podjetji ali organizacijami na področju trajnosti?
Marko Guček: Nenehno smo vpeti v tehnološki razvoj tako našega podjetja kot področja. Za doseganje razvojnih ciljev podjetja se vključujemo v različne projekte s partnerji iz Slovenije in tujine. Na področjih dinamičnih prevozov in sopotništva trenutno sodelujemo v dveh mednarodnih projektih. Poleg prej omenjenega projekta SmartMOVE smo tudi partnerji mednarodnega projekta
Conductor. Gre za projekt, ki je prejel sredstva iz programa Evropske unije za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, v njem pa sodeluje 15 partnerjev iz osmih držav – od univerz in raziskovalnih središč do podjetij. Osrednji cilj tega projekta je zasnovati, povezati in demonstrirati napredno upravljanje prometa ter flote vozil na visoki ravni, ki bo omogočilo učinkovit in globalno optimalen prevoz potnikov in blaga. To bomo dosegli ob zagotavljanju multimodalnosti in interoperabilnosti, prek dinamičnega uravnoteženja ter prednostnega upravljanja avtomatiziranih in klasičnih vozil.
Tomaž Lorenzetti: Povezovanj z drugimi podjetji in organizacijami, tako doma kot v tujini, je veliko. Tudi izven projektnih sodelovanj. Partnerstva so namreč nujno potrebna za doseganje ciljev na področju trajnosti. S svojim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami želimo prispevati svoj delež k tako pomembni tematiki. S tem namenom tudi vse več uspešno sodelujemo z različnimi odločevalci pri zagovorniških aktivnostih in oblikovanju politik. Samo v zadnjih treh mesecih smo sodelovali pri pripravi dveh zakonov in nacionalnem podnebnem načrtu. V skupnem sodelovanju države, lokalnih oblasti, prevoznih podjetij in državljanov lahko ustvarimo okolje, ki spodbuja rast in razvoj sopotništva. S tem lahko dosežemo bolj trajnostno, učinkovito in dostopno mobilnost, kar bo koristilo vsem prebivalcem naše države.
Kaj pa vaša delovna sila? Na kakšen način vključujete trajnostne prakse v svoje poslovanje in delovanje zaposlenih?
Marko Guček: Eden od načinov ja zagotovo delo na daljavo. Večina naših zaposlenih, razen voznikov seveda, svoje delo opravlja od doma. Po potrebi se srečujemo tudi v živo. Sodobne tehnologije nam omogočajo, da je teh srečanj malo.
Tomaž Lorenzetti: Se pa nekajkrat letno zaposleni dobimo na teambuildingih, kjer krepimo medosebne vezi. Takrat se seveda poslužimo skupinskega prevoza z našimi električnimi kombiji.
Pohvalno, da svoje zaposlene vključujete v trajnostne prakse. Kako pa bi po vašem mnenju lahko spodbudili še večje zanimanje za trajnostne prakse na področju mobilnosti v Sloveniji?
Marko Guček: Spodbujanje večjega zanimanja za trajnostne prakse na področju mobilnosti zahteva celovit pristop, ki vključuje ozaveščanje, infrastrukturne spremembe, finančne spodbude in sodelovanje med različnimi deležniki.
Tomaž Lorenzetti: Pomembno je, da o tem govorimo prek kampanj, seminarjev in šolskih programov. Kampanje za ozaveščanje javnosti o prednostih sopotništva in drugih trajnostnih mobilnostnih praks so pomembne. Ljudje morajo razumeti, kako lahko sodelujejo in kako koristni so ti koncepti za zmanjšanje obremenitve okolja ter prometnih zastojev. To vključuje spodbujanje zavesti o okoljskih učinkih in ekonomskih prednostih takšnih praks.
Marko Guček: Prav tako se moramo zavedadati, da je za spremembe navad ljudi potreben čas. Zgolj ozaveščevalne kampanje tudi ne bodo dovolj. Ljudje moramo doživeti prednosti, da lažje sprejmemo takšno odločitev. Pilotni projekt dinamičnega prevoza Gremo skupaj nam je to pokazal. Država lahko spodbudi pilotne projekte za preučevanje učinkovitosti in sprejetosti sopotništva na lokalni ter nacionalni ravni. Na podlagi rezultatov pilotnih projektov se lahko oblikujejo boljši programi in politike.
Tomaž Lorenzetti: Spremembe se potrebne tudi na področju zakonodaje. S prilagoditvami zakonodaje lahko država olajša regulacijo dinamičnih prevoznih storitev. To vključuje določitev jasnih pravil in standardov za varnost, odgovornost, zavarovanje ter delovanje teh storitev. S tem se zagotovi zaščita potnikov in voznikov ter večja pravna varnost za vse vpletene strani.
Marko Guček: Država se lahko poveže s lokalnimi oblastmi in mestnimi načrtovalci, da oblikuje celovite strategije za spodbujanje sopotništva. To lahko vključuje razvoj prometnih koridorjev, parkirne politike in infrastrukturne naložbe, ki podpirajo te oblike prevoza. Država lahko spodbuja zbiranje in deljenje podatkov o dinamičnih prevozih, da se zagotovita transparentnost ter sledenje uspešnosti teh storitev. To pomaga tako vladnim organom kot tudi uporabnikom bolje razumeti njihov vpliv na mobilnost in okolje. Za največjo učinkovitost je potrebno sodelovanje države z zasebnim sektorjem za vzpostavitev partnerstev s podjetji, ki lahko ponudijo dodatne spodbude ali olajšave za zaposlene, ki sodelujejo v sopotništvu.
Tomaž Lorenzetti: Država ima pomembno vlogo spodbujanju trajnostnih praks na področju mobilnosti v Sloveniji, saj lahko z ustreznimi ukrepi ustvari okolje, ki bo spodbujalo njegov razvoj. Potrebne bodo finančne spodbude, subvencije ali davčne olajšave za podjetja, ki razvijajo in ponujajo dinamične prevozne storitve. To bo spodbudilo rast in inovacije na tem področju.
Za konec pa poglejmo še izven slovenskih meja. Delujete v več državah. Ali je zanimanje za trajnostna prizadevanja in zelene rešitve enako prisotno tudi v tujini?
Tomaž Lorenzetti: Tako imenovani zeleni prehod je v ospredju v celotni Evropski uniji že nekaj let. V zadnjem času vidimo preboj na tem področju v skoraj vseh državah. Države imajo seveda tudi svoja prednostna področja, ki jim posvečajo več pozornosti. Če govorim s stališča GoOpti, ki deluje v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem, prevoze pa opravlja še v drugih državah, se stvari zagotovo premikajo v bolj zeleni smeri. Na trenutke sicer prepočasi, ko zmanjka politične volje ali pa tehnologija in infrastruktura še nista ustrezno razviti.