Letošnja 3. Konferenca trajnostnega menedžmenta je ponudila edinstven vpogled v ključne izzive in priložnosti na področju trajnostnega razvoja. Pod geslom "Različne poti, skupni cilji" je konferenca združila preko 20 vodilnih domačih in tujih strokovnjakov, ki so razpravljali o inovativnih pristopih k trajnostnemu poslovanju, prehodu na krožne modele ter usklajevanju z novimi standardi trajnostnega poročanja.

Izvršna direktorica CER Ana Struna Bregar je izpostavila pomen sodelovanja pri preoblikovanju poslovnih modelov: "Poročilo o konkurenčnosti EU opozarja na pomembno inovacijsko vrzel, ki jo moramo premostiti, če želimo doseči skupne trajnostne cilje. Prav zato smo letošnji fokus konference usmerili na inovacije, saj verjamemo, da so ključni motor trajnostnega razvoja."

Saša Bavec, predsednik sveta zavoda CER, je dodal: "Bolj kot bo trajnost prepoznavna, pogosteje jo bomo našli v celotni verigi trajnostnega poslovanja. Če samo izpolnimo vse ESG zahteve, še ne pomeni, da bomo dolgoročno trajnostni in obstojni. Trajnost moramo razumeti v kontekstu prizadevanj za dolgoročni obstoj. Ne pomeni le skrbi za okolje, ne pomeni zgolj preštevanja zaposlenih po spolu in barvi, trajnost je precej več. Je celosten pristop delovanja podjetja z namenom dolgoročnega obstoja."

Posebni gosti in osrednji govorec, Jacob Beautemps, znanstveni youtuber in raziskovalec, je v svojem uvodnem predavanju predstavil, kako se lahko vsakdo nauči inovativnosti in uporabi to znanje za reševanje največjih okoljskih in družbenih izzivov.

"Za uspeh pri inovacijah si je vredno zapomniti troje. Prvič, trajnostne inovacije zahtevajo vzdržljivost, saj se nič ne more zgoditi čez noč. Drugič, inovacijo redko ustvari posameznik, zanje so potrebne raznolike in povezane ekipe. Tretjič, inovacije zahtevajo domišljijo, saj nas večina navadno slepo sledi uveljavljenim praksam," je povedal Beautemps in opozoril na še eno pomembno pravilo pri izobraževanju javnosti: "Ker se ljudje o trajnosti navadno ne radi pogovarjajo, je potrebno najti komunikacijsko sidro – nekaj kar poslušalce pritegne. Numeričnim podatkom moramo vliti čustveno kompenento, saj si številke ljudje težko zapomnijo. In nazadnje, postavljati moramo čim več vprašanj, da lahko naslovimo tista področja, ki so za posameznke bistvena."

Še en izvrsten strokovnjak, Jocelyn Blériot iz Ellen MacArthur Foundation, je osvetlil, zakaj je prehod na krožne modele ključen za trajnostno prihodnost. "Skupni cilj je gospodarstvo, ki dolgoročno deluje v okviru omejenih možnosti planeta. To pomeni prehod od sistema, ki izčrpava in degradira, k sistemu, ki ustvarja družbeni, gospodarski in naravni kapital. Trenutno 90 % izgube biodiverzitete izhaja iz pridobivanja in izkopavanja deviških materialov, zato mora krožno gospodarstvo postati integriran del evropskih in svetovnih podnebnih ambicij," je bil odločen Blériot.

"Ugotovili smo, da je manj kot polovica analiziranih podjetij naredila analizo dvojne pomembnosti. To pomeni, da ta podjetja lahko poročajo o nepomembnih temah njihovega poslovanja," je povedal Andersen in izpostavil še vrzel med zavezami in dejanskim financiranjem: "Večina podjetij se je zavezala k dosegi neto ničelnih emisij, hkrati pa premalo podjetij jasno definira koliko kapitala so ali bodo temu namenila," je analizo povzel Andersen.

Kako so podjetja pripravljena na trajnostno poročanje?
Trajnostno poročanje je bilo predmet razprave tudi na okrogli mizi, ki jo je vodila Darja Virjent iz EY Slovenija. Strokovnjaki iz podjetij Hisense Europe, Zavarovalnica Triglav, Telekom Slovenije in univerze Universitat Pompeu Fabra so razpravljali o svojih izkušnjah in izzivih pri uvajanju trajnostnih praks v skladu z novimi standardi.
 

Gostje so poudarili, da nova zakonodaja, čeprav zahtevna, pospešuje trajnostni prehod in podjetjem ponuja smernice za prepoznavanje ključnih izzivov. Največji razkorak ostaja med strategijami in njihovo implementacijo, zlasti pri manjših podjetjih, ki se pogosto ustavijo že pri trajnostnem poročanju. Kljub temu zakonodaja odpira priložnosti za gradnjo dolgoročne odpornosti, ki koristi tako okolju kot poslovni uspešnosti podjetij.

Konkretnim primerom dobrih praks se je posvetil Matevž Fazarinc, generalni direktor Steklarne Hrastnik, ki je predstavil celoten proces trajnostne preobrazbe podjetja, od začetnih izzivov do današnjih uspehov. Tea Pestotnik Prebeg iz Valamarja je spregovorila o trajnostni strategiji v turizmu, medtem ko je Kristian Lipovac iz Taluma osvetlil prehod energetsko intenzivne industrije na trajnostne poslovne modele. Natalija Kreft-Lovrenčec iz Radenske Adriatic je predstavila, kako podjetje z uvajanjem krožnih pristopov, kot so zmanjšanje odpadkov, manjša poraba surovin in zmanjšanje ogljičnega odtisa, odgovarja na okoljske izzive in izpolnjuje pričakovanja potrošnikov, Gregor Mauko iz Toyote Slovenija pa je poudaril zavezanost podjetja inovacijam, ki jih spodbuja prehod iz avtomobilskega proizvajalca v mobilnostno podjetje s prodorno storitvijo pod znamko Kinto One.

Majhna podjetja, velike spremembe
Majhna in srednja podjetja predstavljajo 99,8 % vseh podjetij v Sloveniji, zato imajo ključno vlogo pri trajnostnem prehodu. Na odru so svoja prizadevanja predstavili Tina Štrubelj, ustanoviteljica blagovne znamke Nelipot, Urška Draž, lastnica blagovne znamke Pletenine Draž, in Luka Jezeršek, izvršni vodja kuhinj in strateških projektov pri podjetju Jezeršek, Kreativna kulinarična doživetja. Luka Jezeršek predstavil, je poudaril pomen družinskega podjetništva in vpliv tehnološkega pristopa na razvoj kulinarike pri zmanjševanju zavržene hrane. "Pri nekaterih dogodkih smo pričeli uporabljati strojno napovedovanje, ki temelji na preteklih podatkih o uporabi surovin, porabi hrane, odpadkih ter na drugih dejavnikih, kot so situacija dogodka, vreme in drugi parametri. Na ta način ocenimo, koliko hrane potrebujemo. Za primer – na Odprti kuhni zdaj zavržemo manj kot deset porcij šmorna, medtem ko smo pred uvedbo te tehnologije vsakokrat zavrgli med 25 in 30 % šmorna."

Vodilni predstavniki razkrili strategije trajnostnega razvoja
Predstavniki Pivovarne Laško Union, Grundfos in SPAR Slovenija so delili svoje poglede na trajnostno poslovanje. Tanja Subotić Levanič iz Pivovarne Laško Union je predstavila strategijo »Varimo boljši svet«, usmerjeno v podnebno odgovornost in družbene spremembe. Louise Koch iz Grundfosa je preko videopovezave poudarila pomen vključevanja trajnostnih kazalnikov v nagrajevanje vodstvenih kadrov za doseganje ESG ciljev. Maša Šprajcar Rančič iz SPAR Slovenija pa je izpostavila, kako vplivajo na trajnostne navade 200.000 dnevnih kupcev skozi izobraževanje in spodbujanje odgovornih nakupovalnih odločitev.

Okrogla miza: Partnerstva za trajnostno prihodnost
Na zaključni okrogli mizi so strokovnjaki iz Lidl Slovenija, BTC in odvetniške družbe Jadek & Pensa razpravljali o ključni vlogi dobavne verige pri trajnostnem prehodu. Dobavna veriga, ki pogosto predstavlja največji delež emisij, je lahko s sodelovanjem, izobraževanjem in opolnomočenjem partnerjev pomemben vzvod za zmanjšanje okoljskega vpliva. Gostje so delili praktične izkušnje, kako vključujejo dobavitelje v trajnostne prakse in tako ustvarjajo odgovorno verigo vrednosti, ki podpira širše okoljske in družbene cilje.

Vrhunec konference je bila svečana podelitev prestižnih priznanj Trajnostnim liderjem. Prejemnika sta postala Irena Fortuna iz DRI upravljanje investicij v kategoriji Velikih podjetij in Marko Lukić iz Lumar IG v kategoriji Majhnih in srednjih podjetij. Konferenco je zaokrožila sedaj že tradicionalna podelitev certifikatov Green Star.

Z navdihujočimi razpravami in praktičnimi vpogledi je 3. Konferenca trajnostnega menedžmenta le še utrdila svojo vlogo osrednjega dogodeka za trajnostni razvoj v Sloveniji. Iz srca se zahvaljujemo vsem udeležencem in govorcem ter zlasti podpornikom BTC, Lidl Slovenija, OTP banka, SID banka, Telekom Slovenije, Triglav, Trimo, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in Slovenenski podjetniški sklad.

Iskrena hvala, ker verjamete in podpirate trajnostni razvoj gospodarstva v Sloveniji in svetu!