Evropska komisija je julija 2026 sprejela revidirane evropske standarde poročanja o trajnostnosti ESRS ter nov prostovoljni standard za podjetja, ki niso vključena v obvezno poročanje po direktivi CSRD. Septembra sta bila oba delegirana akta objavljena tudi v Uradnem listu EU, s čimer je postopek njihovega sprejema zaključen.
Spremembe sodijo v okvir pobude Omnibus I, katere cilj je poenostaviti trajnostno poročanje, zmanjšati administrativne obremenitve podjetij in hkrati ohraniti podatke, ki jih potrebujejo vlagatelji, banke, kupci in drugi poslovni partnerji.
Kaj se spreminja?
Revidirani ESRS so krajši in manj obsežni. Po navedbah Evropske komisije se število obveznih podatkovnih točk zmanjšuje za več kot 60 odstotkov, skupno število podatkovnih točk pa za več kot 70 odstotkov.
Poenostavitve se nanašajo predvsem na presojo dvojne pomembnosti, pridobivanje informacij iz vrednostne verige, uporabo ocen in strukturo razkritij. Večji poudarek je na informacijah, ki so pomembne za razumevanje vplivov, tveganj in priložnosti podjetja.
Dvojna pomembnost ostaja temelj ESRS. Podjetja bodo torej še naprej presojala tako svoje vplive na ljudi in okolje kot tudi trajnostna tveganja in priložnosti, ki lahko vplivajo na poslovanje.
Revidirani standardi se bodo uporabljali za poslovna leta, ki se začnejo 1. januarja 2027 ali pozneje. Za poslovno leto 2026 je pod določenimi pogoji možna tudi zgodnejša uporaba.
Kdo bo moral poročati?
Omnibus I je precej zožil krog podjetij, ki so vključena v obvezno trajnostno poročanje.
Po novih pravilih bo obveznost praviloma veljala za podjetja, ki hkrati presegajo:
- 1.000 zaposlenih,
- 450 milijonov evrov čistih letnih prihodkov.
Enaka logika velja tudi za skupine na konsolidirani ravni.
To pomeni, da bo del podjetij, ki so bila po prvotni CSRD predvidena za obvezno poročanje, iz obveznega sistema izpadel.
Kaj velja za podjetja zunaj CSRD?
Za podjetja, ki niso vključena v obvezno poročanje, je Evropska komisija sprejela prostovoljni standard trajnostnega poročanja.
Njegov namen je predvsem poenotiti informacije, ki jih podjetja posredujejo bankam, večjim kupcem, vlagateljem in drugim poslovnim partnerjem. To je pomembno predvsem za manjša podjetja, ki so bila do zdaj pogosto soočena z različnimi vprašalniki in zahtevami posameznih naročnikov ali finančnih institucij.
Pomembna je tudi omejitev zahtev v vrednostni verigi. Podjetja, ki poročajo po CSRD, od manjših poslovnih partnerjev praviloma ne bodo mogla zahtevati več informacij, kot jih predvideva prostovoljni evropski standard.
Kaj to pomeni v praksi?
Za podjetja, ki ostajajo zavezana CSRD, poenostavitev pomeni možnost, da zmanjšajo obseg zbiranja manj pomembnih podatkov in več pozornosti namenijo informacijam, ki so dejansko relevantne za upravljanje podjetja.
Še vedno bo treba jasno določiti:
- katera trajnostna vprašanja so pomembna,
- katera tveganja in priložnosti iz njih izhajajo,
- kdo jih v podjetju upravlja,
- kateri cilji in ukrepi so določeni,
- kako se spremlja napredek.
Za podjetja, ki niso več neposredno vključena v CSRD, trajnostni podatki ne izginjajo iz poslovnega okolja. Banke, kupci, zavarovalnice in večja podjetja jih bodo še naprej potrebovali pri financiranju, nabavi, ocenjevanju tveganj in upravljanju dobavnih verig.
Smiselno je zato vzpostaviti osnovni sistem zbiranja ključnih podatkov o energiji, emisijah, virih, zaposlenih, upravljanju, tveganjih in ukrepih, vendar v obsegu, ki je prilagojen velikosti in dejavnosti podjetja.
Od poročanja k upravljanju
Najpomembnejša sprememba ni le manjše število podatkovnih točk. Pomembnejši je premik od širokega zbiranja podatkov k vprašanju, katere informacije podjetje dejansko potrebuje za odločanje.
Za podjetja so vse pomembnejša vprašanja, koliko jih stanejo energija in drugi viri, katera podnebna in regulativna tveganja lahko vplivajo na poslovanje, kako odporna je dobavna veriga ter katere investicije lahko izboljšajo produktivnost, odpornost in konkurenčnost.
Trajnostno poročanje ima največjo vrednost takrat, ko podatki niso namenjeni le pripravi poročila, ampak se uporabljajo pri poslovnih odločitvah.
CER bo še naprej spremljal spremembe evropske regulative ter podjetjem pomagal pri razumevanju zahtev, vzpostavljanju smiselnih podatkovnih sistemov in povezovanju trajnostnega upravljanja z odpornostjo, investicijami in konkurenčnostjo.