Res je, v Lidlu Slovenija se s trajnostjo ukvarjamo že dobro desetletje. Na začetku bolj v okviru posameznih dobrodelnih projektov, pozneje pa vse bolj vsebinsko, širše, poglobljeno, strukturirano in danes tudi strateško usmerjeno. In od takrat nam je uspelo marsikaj spremeniti na bolje. Tako smo denimo leta 2017 prvi napovedali umik jajc iz baterijske reje, leto kasneje pa postali prvi trgovec z živili, ki je z blagajn umaknil plačljive plastične vrečke. Kot prvi smo imeli tudi posluh za pozive javnosti za umik pirotehnike iz prodaje. Veseli nas, da so nam pri vseh teh ukrepih sledili tudi drugi. Prav tako se kot eni prvih trgovcev že od leta 2015 sistemsko ukvarjamo s področjem upravljanja zavržene hrane ter pospešeno nadgrajujemo procese, ki pripomorejo k zmanjševanju količin zavržene hrane, obenem pa vseskozi krepimo ozaveščenost javnosti o tej tematiki in spodbujamo razmislek o pomenu preudarnega ravnanja s hrano. To je med drugim privedlo do tega, da smo skupaj s partnerji v letu 2021 pričeli obeleževati slovenski dan brez zavržene hrane (24. april), ob katerem smo skupaj izvajali številne ozaveščevalne aktivnosti na temo zmanjšanja odpadne hrane. Kot velik uspeh si štejemo dejstvo, da je v lanskem letu ta dan na našo skupno pobudo Vlada Republike Slovenije tudi uradno razglasila za vseslovenskega. 

Pobudniki slovenskega dne brez zavržene hrane sicer tudi letos združujemo moči in pripravljamo številne aktivnosti, povezane s preprečevanjem odpadne hrane.  Letos s kampanjo »Zbudi svojo hranozavest« spodbujamo javnost k skrbnemu in preudarnem ravnanju s hrano, obenem pa želimo vzpostaviti enotno poimenovanje za ozaveščen odnos do hrane, za manj zavržkov in uravnotežen življenjski slog . Naš cilj je, da »hranozavest« sčasoma postane del pogovornega jezika ter da se termin z leti vključi tudi v SSKJ. V okviru prizadevanj Lidla Slovenija za manj zavržene hrane pa je v lanskem letu v sodelovanju s Skupino Etri zaživela tudi Mini tovarna, inovativni koncept predelovalnega obrata, ki razvija različne možnosti pouporabe presežne hrane tam, kjer se lahko pojavi, denimo v trgovinah, pri kmetih in manjših pridelovalcih.  

Aktivno pa vstopamo tudi v nekatera družbeno odgovorna partnerstva. Smo dolgoletni ponosni podpornik Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenskega paralimpijskega komiteja, kjer ustvarjamo boljše možnosti za razvoj športa invalidov v Sloveniji in razbijamo predsodke o invalidih in športu v širši javnosti. Glas o parašportnikih širimo v okviru njihovih športnih tekmovanj in dosežkov, tako jih bomo podprli tudi v okviru letošnjih paraolimpijskih iger v Parizu. Naše sodelovanje z Zvezo pa nadgrajujemo tudi izven paraolimpijskih let – skupaj smo razvili program Postani športnik, s katerim se zavzemamo za vključevanje mladih invalidov v šport, spodbujanju otrok z oviranostmi k ukvarjanju s športom ter nenazadnje tudi za dvig prepoznavnosti športa invalidov v javnosti. Ponosni smo, da gre za celostno zgodbo, v kateri ozaveščamo javnost ter skupaj s partnerjem gradimo boljše pogoje za invalide in ustvarjamo boljši svet za vse.  

V preteklem letu smo že drugič zapored opravili tudi presojo Green Star, certifikat za uvajanje ESG načel v poslovanje, ki ga podeljuje CER. Pridobili smo najvišjo oceno, kar je seveda dobrodošla potrditev, da smo pri uvajanju načel ESG v naše poslovanje uspešni.

Lidl Slovenija je del Skupine Lidl, ta pa je nadalje del Skupine Schwarz. Od leta 2021 Skupino Lidl poganja enotna trajnostna strategija, ki omogoča strateško in strukturirano postavljanje in zasledovanje ciljev, izvajanje ukrepov in merjenje rezultatov z enotnimi kazalniki sistema. 

Trajnostna strategija stoji na šestih osrednjih temah, ki se prepletajo v vsa področja delovanja podjetja: varovanje podnebja, spoštovanje biotske raznovrstnosti, varstvo virov, pošteno ravnanje, spodbujanje zdravja in krepitev dialoga.  Skozi osrednje teme udejanjamo svoje trajnostno delovanje in tako delujemo v dobro planeta, ljudi in naših kupcev – strukturirano skozi celotno verigo vrednosti. Poleg skupinskih ciljev pa Lidlove države na nacionalni ravni opredelimo tudi dodatne, nacionalno specifične cilje, ukrepe in prioritete, ki jih zasledujemo z nacionalnimi kazalniki. Trajnostno strategijo ažuriramo na letni ravni, rezultate pa spremljamo na pol leta.

Naj povem kot zanimivost, da smo imeli pred skupinsko trajnostno strategijo v podjetju zapisano nacionalno. Ko smo se znašli pred zahtevno nalogo, da pripravimo prvo trajnostno poročilo, le-te nismo želeli izvesti brez dobre podlage. Tako smo v okviru Lidlovega modela odgovornosti in skupnih smernic, ki veljata za vse Lidlove države, zapisali trajnostno strategijo Lidla Slovenija.

Ima pa Skupna Lidl od leta 2021 tudi strategijo podnebnega ukrepanja s podnebnimi cilji, opredeljenimi na podlagi Science Based Targets. Od konca lanskega leta imamo tudi nacionalni akcijski podnebni načrt s cilji in ukrepi do leta 2030.

V Lidlu Slovenija se s trajnostjo celovito ukvarja t. i. trajnostni »team«, ki združuje Lidlovke in Lidlovce iz različnih vsebinskih področij. V ekipi se v povezavi s trajnostjo kalijo ideje, snujejo strategije, rešujejo izzivi, prenaša se znanje. Za člani trajnostne ekipe pa stojijo njihovi oddelčni sodelavci. Člani ekipe se povezujejo med sabo, z drugimi Lidlovimi državami znotraj Skupine, pa tudi z različnimi zunanjimi deležniki. Ključno za uspeh vseh prizadevanj v okviru trajnosti v našem podjetju je, da imamo od samega začetka neomajno podporo celotnega poslovodstva, tudi generalnega direktorja, ki je krovno odgovoren za področje trajnosti. Vsebinska področja pa odgovornost nosijo za operativno uresničevanje ciljev in izvajanje ukrepov. Brez podpore vodstva trajnostna preobrazba podjetja ne bi bila mogoča. Da imamo trajnost zapisano v poslovno strategijo in s tem v DNK podjetja, je pomembno za strateško usmerjeno delovanje, obenem pa pripomore tudi k sistematičnemu uvajanju trajnosti od vrha navzdol.

V Lidlu Slovenija verjamemo, da se trajnosti ne da razvijati brez informiranih, izobraženih in opolnomočenih zaposlenih. Temu smo že v preteklosti posvečali veliko pozornosti, konec minulega leta pa smo na ravni Skupine Lidl pričeli tudi interno ozaveščevalno-izobraževalno iniciativo #teamLidl YOU. Cilj iniciative je, da področje trajnosti vsem zaposlenim približamo na sistematičen in celovit način ter da naše sodelavke in sodelavci pobliže spoznajo vsako izmed osrednjih tem naše trajnostne strategije, projekte in ključne ukrepe na tem področju. Iniciativa #teamLidl YOU vključuje raznotere aktivnosti za ozaveščanje, izobraževanje in usposabljanje Lidlovk in Lidlovcev, razvoj novih oblik učenja, izmenjavo znanj ter aktivacijske spodbude k ukrepanju na ključnih strateških področjih. Z iniciativo želimo našo trajnostno strategijo še močneje vplesti v kulturo podjetja in naš delovni vsakdan, da jo bomo kot podjetje lahko udejanjali še bolj zavzeto ter na ta način aktivno ustvarjali boljši svet. 

Razmišljanja o trajnosti med zaposlenimi pa spodbujamo tudi v okviru projektnega upravljanja idej, ki smo ga poimenovali Genijalc in v okviru katerega zaposleni prispevajo svoje ideje za boljši svet, na primer za zmanjšanje (u)porabe plastike, varčevanje z energijo, zmanjševanje potencialno zavržene hrane in podobno. Najboljše ideje, ki jih podjetje prepozna kot primerne za izvedbo, pa so tudi nagrajene.  

Naše trajnostne zaveze in ukrepi za dobavitelje so zapisani v t. i. trajnostni nabavni politiki, ki je obvezna priloga pogodb. Nekatere krovne zaveze pa so javno objavljene tudi na naši spletni strani. Prav tako jih redno, skupaj z rezultati realizacije, objavljamo v vsakokratnem trajnostnem poročilu. Vključujemo jih tudi v naše redno eksterno komuniciranje po različnih komunikacijskih kanalih, tako da so vseskozi javno dostopne zainteresirani javnosti.

Če se osredotočim na dobavitelje: brez dobaviteljev bi bile naše prodajne police prazne, se pravi gre za naše ključne deležnike. Z njimi sodelujemo redno in tesno, seznanjamo jih z našimi trajnostnimi cilji in jih skupaj uresničujemo. Naj bo to na z lokalno ali bio ponudbo, optimizacijo sestavin izdelkov, optimizacijo embalaže in podobno. Zato je tesno sodelovanje z dobavitelji ključnega pomena v okviru strategije trajnostne nabave, ki temelji na naših trajnostno usmerjenih nabavnih politikah. Lansko leto smo prvič organizirali dogodek, ki smo ga poimenovali Dan z dobavitelji. Na njem smo dobaviteljem podrobno predstavili naše strateške nabavne cilje, na podlagi katerih bomo skupaj odgovarjali na prihajajoče izzive. Velik del tega srečanja je bil namenjen viziji in ciljem na področju trajnostne nabave.

Prav tako vsaki dve leti v sodelovanju z Mediano izvedemo interno raziskavo, s katero preverjamo ugled Lidla kot poslovnega partnerja med dobavitelji. Nazadnje smo jo izvedli konec minulega leta in izsledki potrjujejo, da so dobavitelji izjemno zadovoljni s poslovnim odnosom, spoštovanjem dogovorov ter zanesljivostjo in komunikacijo. Veseli nas tudi podatek, da je kar 95 % dobaviteljev pripravljenih sodelovati z Lidlom pri skupnih trajnostnih projektih, skoraj tri četrtine pa je sodelovanje z Lidlom spodbudilo k iskanju bolj trajnostnih rešitev. 

Pri sodelovanju z dobavitelji je v Lidlu na prvem mestu vselej zahteva po kakovosti, pri čemer ne sklepamo kompromisov. Standardi kakovosti so enotni znotraj Lidla in pogosto presegajo minimalne standarde in zakonske določbe posameznih držav. 

Ob vsem tem nam je pomemben tudi partnerski odnos, ki temelji na zaupanju in poštenem poslovanju. Tudi zavezanost k trajnostnemu delovanju je pri izboru dobavitelja ključna, saj vse dobavitelje na ravni Skupine Lidl k trajnostnemu ravnanju zavezujemo z že omenjenimi politikami in dokumenti:

•    kodeksom ravnanja za poslovne partnerje, ki opisuje temeljna načela na področju varstva okolja in odgovornega odnosa do družbe v okviru sodelovanja s poslovnimi partnerji;
•    nabavnimi politikami - dokumenti, v katerih so opisane naše zaveze in posledično zaveze za dobavitelje glede trajnostne nabave surovin, varovanja človeških pravic v dobavni verigi, enakost spolov in nediskriminacije, ukrepi proti krčenju gozdov ipd.; 
•    trajnostno nabavno politiko (SPP – Sustainable Purchasing Policy), ki v enem dokumentu vključuje vse naše zaveze s področja trajnosti. Dokument je z začetkom tega leta postal tudi obvezna priloga k pogodbam in je kot tak zavezujoč. Gre za ukrep na podlagi zakona o skrbnem ravnanju v dobavni verigi, ki sicer trenutno velja le v Nemčiji, a velja za celotno dobavno verigo. Ker je Lidl Slovenija del Skupine Lidl s sedežem v Nemčiji, so k temu pristopili vsi členi naše dobavne verige.

Izpostavila bi dva primera, in sicer naša prizadevanja za ozaveščanje javnosti na področju zavržene hrane in projekt Plastenke za junake, ki se je pravkar iztekel.

V sklopu prizadevanj za zmanjševanje količine zavržene hrane smo se že leta 2015 povezali s programom Ekošola in skupaj zasnovali projekt Hrana ni za tjavendan, letos poteka jubilejna 10. sezona. S projektom želimo že najmlajše ozaveščati in izobraževati o zmanjševanju in preprečevanju nastanka odpadne in zavržene hrane ter spodbujati praktično uporabo neporabljenih prehrambnih izdelkov. V šolskem letu 2023/2024 se je projektu Hrana ni za tjavendan pridružilo rekordnih 280 vzgojno-izobraževalnih ustanov (vrtci, osnovne in srednje šole) iz vse Slovenije, kar je največ do zdaj. V 10 letih je v njem skupno sodelovalo 377 različnih ustanov, ki so povprečno na leto količine zavržene hrane zmanjšale za 30 %, nekatere med njimi tudi za več kot 95 %.   
 
Pomemben del projekta je bil tudi natečaj Reciklirana kuharija. Rezultat tega je priročna kuharska knjižica z recepti Reciklirana kuharija, v kateri so zbrani okusni zmagovalni recepti natečaja, ki so nastali s ponovno uporabo živil in otroško domišljijo. 

Naša prizadevanja za ozaveščanje o hrani kot vrednoti v okviru slovenskega dne brez zavržene hrane nadaljujemo tudi s projektom Zbudi svojo hranozavest. 

Izjemnega odziva kupcev in tudi širše javnosti je bil v zadnjem obdobju deležen projekt društva Junaki 3. nadstropja »Plastenke za Junake«, ki smo ga ponosno podprli skupaj z Interzerom Slovenija. V Lidlu Slovenija smo v treh Lidlovih trgovinah namenili prostor za zbiranje plastenk, skupaj z Interzerom pa smo za vsako zbrano plastenko dodatno namenili še 5 centov sredstev za Junake. V dobrih petih mesecih trajanja projekta smo Slovenke in Slovenci zbrali izjemnih kot 620 tisoč plastenk. Ponosni smo, da smo lahko soustvarjali akcijo, ki je združila celotno Slovenijo za dvojni dober namen – pomagati malim Junakom, obenem pa smo prispevali tudi k zmanjševanju onesnaževanja okolja in recikliranju embalaže. 

Nekaj iniciativ, kjer smo bili pionirji, sem že omenila. V Lidlu Slovenija pa pozdravljamo in podpiramo tudi prizadevanja za uvedbo kavcijskega sistema za plastično embalažo pijač v Sloveniji, s katerim bi zmanjšali vpliv plastike na okolje. S tem bi pripomogli k skupnemu doseganju okoljskih ciljev, ki jih narekuje direktiva Evropske unije. Sistem vračanja plastične embalaže pijač je v Sloveniji trenutno dovoljen le, kadar gre za zbiranje v humanitarne namene. Na tej podlagi je lani jeseni začasno zaživel v okviru projekta društva Junaki 3. nadstropja »Plastenke za Junake«, ki smo ga omenili pri prejšnjem vprašanju Izjemen uspeh dobrodelne akcije je pokazal, da je tovrstno zbiranje odpadne embalaže v Sloveniji dobrodošlo in da smo na ta način pripravljeni prispevati k zmanjševanju količin odpadne plastike.

Za trajnostno preobrazbo so ključni ozaveščeni potrošniki, ki lahko na podlagi razpoložljivih informacij izbirajo informirane nakupne odločitve. Za to nosimo odgovornost tudi podjetja in tega se v Lidlu Slovenija zavedamo in nalogo jemljemo resno.

Zavezani smo transparentnemu in odgovornemu komuniciranju na vseh področjih, tudi na področju trajnosti. Naši trajnostni poročili (doslej smo izdali dve) sta pripravljeni v skladu z mednarodno priznanimi standardih poročanja GRI in sta revidirani. Svojo ponudbo komuniciramo na podlagi trajnostnih certifikatov, ki jih nosijo izdelki in jih izdajajo verodostojne mednarodne institucije. Enako velja za druga področja, na primer gradnjo in kadre. Pozornost usmerjamo tudi na ozaveščanje mladih, saj na ta način vzgajamo ozaveščene, odgovorne in kritične potrošnike z novimi, bolj trajnostnimi potrošniškimi navadami.