Tveganja so postala ključni dejavnik razumevanja priložnosti in odpornosti, ki jo danes enačimo s trajnostjo – zmožnostjo dolgoročnega preživetja in prilagodljivosti.  

Strateška, geopolitična, demografska, podnebna, kibernetska, regulatorna in tehnološka tveganja so vse bolj nepredvidljiva, kompleksna in medsebojno povezana.  V takšnem okolju naraščajoče kompleksnosti in negotovosti morajo podjetja preiti iz reaktivnega v proaktivni način delovanja. Podjetja, ki želijo ohraniti dolgoročno uspešnost, morajo te spremembe ne le spremljati, temveč jih sistematično vključevati v jedro svojega strateškega odločanja.  

Na Zelenem zajtrku CER Partnerstva za trajnostno gospodarstvo so sodelovali vodilni predstavniki gospodarstva; podpredsednica uprave in članica uprave OTP banke Anita Stojčevska ter članica Sveta zavoda CER, Mitja Feri, član uprave Generali zavarovalnica, Luka Podlogar, predsednik uprave, NLB Skladi in Arjan de Draaijer, Deloitte. 
 
Dogodki, kot so pandemija, vojna v Ukrajini, energetska kriza in druge geopolitične napetosti, močno vplivajo na gospodarsko okolje, finančne ustanove in podjetja. Zaradi povečane negotovosti se številna podjetja odločajo za zadržanost pri investiranju, kljub temu da imajo na voljo finančna sredstva. Banke opažajo, da je eden ključnih zaviralcev investicij prav negotovost, ki jo podjetja poskušajo obvladati z oblikovanjem likvidnostnih rezerv, iskanjem novih poslovnih modelov in natančnejšo oceno tveganj – kar se kaže tudi pri srednje velikih podjetjih, medtem ko manjša in mikro podjetja temu še ne posvečajo dovolj pozornosti. 
 
Na globalni ravni trenutno izstopata dva osrednja vidika tveganj: geopolitična nestabilnost, ki vodi v povečano javno trošenje za oboroževanje, in zmanjševanje konkurenčnosti Evrope, ki jo poslabšuje  tudi demografski trend staranja prebivalstva. Zmanjševanje delovne sile postavlja pod vprašaj klasičen ekonomski model, ki temelji na delu in kapitalu. Umetna inteligenca se kaže kot potencialna rešitev za povečanje produktivnosti, a hkrati se postavljajo vprašanja o tem, ali bomo morali gospodarstvo prilagoditi, morda celo skrčiti, zaradi pomanjkanja delovne sile. Potrebna bodo sistemska orodja, kot so različne politike, od vlagateljskih, družinskih do migracijskih. Vse to zahteva dolgoročno vizijo, ki pa jo pogosto zasenčijo kratkoročne potrebe in politične odločitve. 
 
Mitja Feri je v luči zavarovalniškega sektorja izpostavil predvsem tri ključna tveganja: demografske spremembe, podnebne spremembe in sobivanje več generacij na delovnem mestu. Daljšanje življenjske dobe pomeni večje potrebe po zdravstveni oskrbi in pokojninskih sredstvih. Hkrati se opaža potrebo po zdravstveni in pokojninski reformi, ki mora biti dovolj pogumna in učinkovita. Podnebna tveganja postajajo vse bolj očitna in neposredna, kar se kaže v škodnih dogodkih, kot so poplave. Kljub zaznani odpornosti družbe pa ostajajo pomembne sistemske ranljivosti. Feri je tudi izpostavil, da je »vloga zavarovalnice dvigovanje ozaveščenost o tveganjih in ustreznem kritju, ki bodo podjetja in posameznike spremljala dolgoročno. Le 30 % prebivalstva ima ustrezno krita življenjske investicije – nepremičnine, pri podjetij, je ta odstotek še nižji.«
 
Anita Stojčevska, je poudarila »V bančnem sektorju danes med najpomembnejša tveganja poleg geopolitičnih, demografskih in okoljskih tveganj nedvomno sodijo tudi kibernetska tveganja in tveganja prevar. Digitalizacija in tehnološki napredek prinašata številne prednosti, hkrati pa odpirata vrata novim izzivom – v zadnjem letu se je število prevar v Sloveniji kar potrojilo. Ključno orožje v boju proti tem tveganjem ostaja ozaveščanje – zaposlenih, strank in celotne družbe. Za uspešno zniževanje tveganj je ključno, da imajo podjetja vzpostavljene učinkovite notranje okvire. Ti vključujejo: prepoznavanje in razumevanje tveganj, oceno njihovega vpliva na poslovanje, ter razvoj ukrepov za njihovo obvladovanje ali pretvorbo v priložnosti. S tem podjetja krepijo odpornost, ki ni zgolj sposobnost preživetja v kriznih razmerah, temveč tudi sposobnost prilagajanja in rasti v obdobjih sprememb. Ključno vlogo pri tem igrajo zaposleni – prav ljudje so temelj trajne odpornosti podjetja. Zato odpornost postaja vse bolj pomembna konkurenčna prednost. Podjetja, ki znajo tveganja pravočasno prepoznati in jih ustrezno obvladovati, bodo dolgoročno uspešnejša.«

Na področju naložbenih strategij, finančne ustanove, kot so NLB skladi že ponujajo zelene in družbeno odgovorne sklade, ki so zanimivi za vlagatelje zaradi razmeroma visokih donosov in nižje ravni tveganja. Luka Podlogar je predstavil, da poleg globalnih skladov razvijajo tudi lokalne alternativne sklade, kot je NLB Zeleni prehod 1, ki vlagajo v konkretne projekte energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije v regiji. Takšni projekti imajo pozitiven vpliv na okolje, energetsko porabo in družbo in potrjujejo, da se vlaganje v trajnostne projekte izplača. Podobno tudi zavarovalnice oblikujejo produkte, ki so naravnani trajnostno in spodbujajo naložbe v odgovorno prihodnost. Podlogar je pojasnil, da »odpornost pomeni biti pripravljen na različne scenarije in izide. V teh skrajno nepredvidljivih časih je to ključno za obvladovanje tveganj. V sklop odpornost sodijo tudi trajnostna vlaganja, s katerima naslavljamo predvsem okoljska tveganja. Ker je trajnost pri finančnih produktih postala trend, želimo kot največja družba za upravljanje v Sloveniji, soustvarjati ta trend in mu ne zgolj slediti. Hkrati pa smo na ta način, zlasti z alternativnim skladom Zeleni prehod I, kot družba razpršili vire prihodkov in na ta način dvignili odpornost našega poslovanja.«
 
Vsi sogovorniki so se strinjali, da trajnost postaja neločljiv del poslovanja finančnih ustanov in ključni dejavnik razvoja. Dolgoročni izzivi, kot so demografske spremembe, podnebna kriza in neučinkovit pokojninski sistem, namreč ne bodo izginili sami od sebe. Prve regulative, ki so podjetja spodbujale k ocenjevanju okoljskih, družbenih in upravljavskih tveganj, so bile pogosto prezapletene in obsežne, kar je sprožilo razumljiv odpor. Vendar podjetja, ki so v zadnjih letih pripravljala trajnostna poročila, danes poročajo, da trajnost vse bolj dojemajo kot sestavni del svoje strategije, podatki pa so bolje strukturirani, kar omogoča boljše modeliranje, odločanje in razvoj poslovnih usmeritev. Pomembno vlogo pri razvoju celotnega ekosistema imajo tudi banke, ki potrjujejo napredek pri razumevanju ESG-zahtev in kakovosti razpoložljivih podatkov.  Stojčevska je pojasnila, da "na področju trajnostne zrelosti podjetij  lahko na podlagi sodelovanja z našimi komitenti ocenimo, da so velika podjetja že precej napredovala pri trajnostnem poročanju. Srednje velika podjetja so trenutno v fazi vzpostavljanja ustreznih sistemov, medtem ko mikro podjetja ta proces večinoma še čaka."  
 
Kapitalska moč podjetij se je povečala, saj ohranjajo večji del dobička in se manj zadolžujejo, kar je lahko znak večje odpornosti. Vendar ta kapitalska debelost ne pomeni avtomatične odpornosti na različna tveganja. Ključno je strateško razmišljanje o tem, koliko sredstev naj ostane za nepredvidene dogodke in koliko za razvojne naložbe. Prav tako morajo podjetja znati prepoznati tveganja, jih oceniti in pripraviti ukrepe za zmanjšanje posledic. Vzpostaviti je treba sistem, ki vključuje vse ravni podjetja, ne le vodstvo. 
 
Predstavniki vseh treh sektorjev poleg prodaje produktov poudarjajo svojo pomembno vlogo tudi v ozaveščanju – na različnih področjih inoviranja, financiranja, spremljanja in ocenjevanja tveganj.  Ob tem so izpostavili, da državna podpora, čeprav pomembna, ne more zagotoviti popolne varnosti in odpornosti. Ključno vlogo bodo morali prevzeti posamezniki in podjetja sami – z izvajanjem konkretnih ukrepov za povečanje svoje lastne odpornosti.

Zaključna razprava udeležencev Zelenega zajtrka se je osredotočila na ovire in priložnosti pri uvajanju trajnostnih praks. Med najpogosteje omenjenimi izzivi so bili pomanjkanje znanja, težavnost merjenja vplivov, visoki začetni stroški in nezadostno vključevanje deležnikov. Presenetljivo pa zakonodaja ni bila med glavnimi ovirami. Nasprotno – mnogi jo vse pogosteje razumejo kot pomemben okvir, ki daje podjetjem smer in strukturo za izvajanje trajnostnih prizadevanj.

Zeleni zajtrk CER je potrdil, da se trajnost danes meri v odpornosti podjetij, zaupanju deležnikov in dolgoročni finančni uspešnosti. Podjetja, ki bodo znala vključiti trajnost v samo jedro svojega poslovanja, bodo ne le preživela, temveč uspešno rastla in se prilagajala prihodnosti.

Tveganja bodo vedno obstajala, ključna pa je sposobnost hitrega odziva, sodelovanja med zasebnim in javnim sektorjem ter ustvarjanje okolja, kjer se tveganja prepoznavajo in obvladujejo sistematično. 

Zvočni posnetek panelne diskusije