Direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Maja Vardjan je izpostavila pomen arhitekture kot "osebne izkaznice podjetja”: "Arhitektura ni le to, kako prostor izgleda, ampak, kako vpliva na ljudi. Dobro zasnovani prostori spodbujajo sodelovanje, inovativnost in pripadnost.”
Skupaj z arhitektom Ognenom Arsovom, ki je letos s soavtor slovenskega paviljona na največji svetovni arhitekturni razstavi, beneškem arhitekturnem bienalu, sta poudarila, da je prenova obstoječih stavb prihodnost arhitekture in najbolj trajnosten pristop. V povezavi s prenovo je Maja Vardjan izpostavila tudi evropsko državljansko pobudo HouseEurope, ki poziva k novi zakonodaji EU za prenavljanje in preoblikovanje obstoječega stavbnega fonda namesto rušenja.
Ključni stebri, na katerih ta temelji, pa so: davčne olajšave za obnovitvena dela in ponovno uporabo materialov, pravična pravila za ocenjevanje obstoječih stavb, novi standardi za vgrajeni CO2 v obstoječih zgradbah.
Glede vloge arhitekta kot povezovalca vseh deležnikov v procesu prenove ali novogradnje, pa je Arsov priporočal, da je treba arhitekte vključiti že v zgodnjih fazah projektov, pri idejni zasnovi. Posebej je poudaril, da je pri snovanju poslovnih prostorov ključno razumeti
dejansko uporabo prostora glede na poslovanje podjetja, saj ta določa učinkovitost in trajnostno rabo prostorov.
Gospodarstvo: trajnost in ekonomika z roko v roki
Miha Mermal, izvršni direktor za področje marketinga in trajnostnega razvoja v družbi BTC ter podpredsednik Sveta zavoda CER, je poudaril, da v BTC-ju trajnost razumejo kot dolgoročno naložbo, ne kot strošek. Pri prenovah in upravljanju objektov se pogosto srečujejo z dilemo med ekonomiko in trajnostjo, a se izkaže, da se odgovoren pristop dolgoročno obrestuje.
»Največji izziv so dolgoročna partnerstva – kako prepričati najemnike, da aktivno sodelujejo v trajnostnih ciljih. Trajnost ne sme biti le marketinška zgodba, temveč skupna odgovornost vseh deležnikov,« je dejal Mermal.
Ob tem je dodal, da BTC z raznolikim portfeljem objektov – od poslovnih do logističnih in trgovskih – ustvarja okolja, kjer se povezuje narava z urbano infrastrukturo ter kjer se zaposleni in partnerji dobro počutijo. Njegove besede potrjujejo, da je vloga podjetij pri trajnostnem prehodu ključna – ne le skozi investicije, temveč skozi kulturo sodelovanja in odgovornega ravnanja z viri.
Kultura podjetja in zadovoljstvo zaposlenih
Blaž Ferenc, član uprave A1 Slovenija, odgovoren za trajnost in kadre, je poudaril, da mora poslovna stavba podpirati kulturo podjetja. "Naši prostori so odraz tega, kako želimo delati – odprto, sodelovalno in pregledno. Prostor neposredno vpliva na zadovoljstvo zaposlenih, kar redno merimo tudi z anketami in opazovanjem.” V Sloveniji imajo nepremičnine v najemu, zato kot najemniki poslovnih prostorov vidijo pomembno vlogo sodelovanja tudi med najemniki in lastniki.
Po njegovih besedah Slovenci pogosto razumejo trajnost le deklarativno, tudi v podjetjih, resni premiki pa se zgodijo šele, ko trajnost postane del organizacijske kulture.
Sodelovanje in znanje za trajnostno prihodnost
Sogovorniki so se strinjali, da so politike, javni razpisi in sistemske spodbude ključni za pospeševanje trajnostnih rešitev. Potrebno je več interdisciplinarnega sodelovanja znotraj področja urejanja prostora in gradnje objektov ter medsektorskega povezovanja med javnim sektorjem, gospodarstvom, raziskovalnimi institucijami in drugimi deležniki. V prihodnosti pa bo izjemnega pomena nadgrajevanje znanja in izmenjava izkušenj, da bodo trajnostne rešitve zaživele v praksi.
Dogodek je potrdil, da so trajnostne poslovne stavbe strateški element konkurenčnosti in hkrati zrcalo družbene odgovornosti podjetij. Stavbe so zrcalo družbe. Če želimo zeleni prehod, moramo začeti tam, kjer preživimo tretjino življenja – v naših poslovnih prostorih.
Dogodek CER je jasno pokazal: prihodnost podjetij bo zapisana v njihovi arhitekturi. In ta mora biti trajnostna.