18. avgusta je začela veljati Uredba o obnovi narave, ki predstavlja enega ključnih zakonodajnih ukrepov Evropske unije za ponovno vzpostavitev biotske raznovrstnosti in doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050. Uredba ima pomembne posledice za podjetja v EU, saj bo vplivala na različne sektorje, od kmetijstva in gozdarstva do energetike in gradbeništva.


Cilji uredbe in njen vpliv na gospodarstvo

Glavni cilj uredbe je obnova vsaj 20 % kopenskih in morskih območij EU do leta 2030, z namenom, da se ukrepi do leta 2050 razširijo na vse ekosisteme, ki potrebujejo obnovo. To vključuje obnovo ključnih habitatov, kot so gozdovi, travišča, reke, jezera, in morske ekosisteme, kot tudi mestnih zelenih površin in površin drevesnih krošenj. Zakon prav tako cilja na obnovo rek in poplavnih ravnic ter želi upočasniti upad populacij opraševalcev, kar je ključno za kmetijstvo.

Podjetja v EU bodo morala sodelovati z nacionalnimi oblastmi pri razvoju in izvajanju nacionalnih načrtov obnove, ki bodo določali potrebne ukrepe in vire za dosego teh ciljev. Države članice morajo do leta 2026 predložiti svoje osnutke načrtov, ki jih bo pregledala Evropska komisija. Končni načrti bodo morali vključevati časovnice, predvidena finančna sredstva in pričakovane koristi, zlasti za prilagajanje podnebnim spremembam.

Izvajanje zakonodaje in priložnosti za podjetja

Za podjetja je ta zakon priložnost, da se vključijo v trajnostne projekte, ki ne le zmanjšujejo njihov okoljski odtis, ampak tudi prispevajo k dolgoročni gospodarski stabilnosti. Ekonomska cena degradacije narave je visoka, vendar naložbe v obnovo narave prinašajo visoke donose. Evropska centralna banka ocenjuje, da je 72 % podjetij v evroobmočju odvisnih od ekosistemskih storitev, kot so čista voda, opraševanje in zdrava tla. Obnova teh storitev je ključna za nadaljnjo produktivnost in odpornost evropskega gospodarstva.

Podjetja bodo morala identificirati sinergije med uredbo in obstoječimi politikami, kot so podnebne spremembe, kmetijstvo, gozdarstvo, in razvoj obnovljivih virov energije. Države članice bodo lahko mobilizirale finančna sredstva iz različnih virov, vključno z evropskimi skladi, kot so program LIFE, Horizon Europe in skladi skupne kmetijske politike.

Izzivi in odgovornosti

Uredba prinaša tudi izzive. Podjetja bodo morala prilagoditi svoje poslovne modele, da bodo skladna z novimi okoljskimi standardi. To vključuje spremembe v proizvodnih procesih, zmanjšanje uporabe kemikalij in umetnih gnojil ter iskanje trajnostnih virov surovin. Hkrati bodo morala biti pozorna na tveganja, ki jih prinaša degradacija ekosistemov, saj bi lahko to povzročilo motnje v dobavnih verigah in povečanje stroškov.

Za uspešno izvajanje zakonodaje bo ključno sodelovanje med podjetji, vlado in nevladnimi organizacijami. Transparentnost in vključevanje javnosti v pripravo nacionalnih načrtov bosta zagotovila širšo podporo in učinkovitejšo izvedbo ukrepov.


Povezava do več informacij o implementaciji uredbe v Sloveniji

Povezava do spletne strani o uredbi o obnovi narave

Povezava do uredbe v slovenskem jeziku