Skupina Triglav že skoraj dve desetletji gradi svojo trajnostno zgodbo in premika meje na področju odgovornega poslovanja. Z Nino Kelemen, vodjo oddelka za trajnostni razvoj, smo v Zelenem pogovoru med drugim razpravljali o ključnih mejnikih razvoja, izzivih pri uvajanju ESG-kriterijev na področju zavarovalnih produktov, pomenu ozaveščanja zaposlenih ter strateških ciljih skupine do leta 2030.

Prvo trajnostno poročilo ste v Skupini Triglav pripravili za leto 2006. Kateri so bili ključni mejniki trajnostnega razvoja od začetnih iniciativ do danes, ko sistematično pristopate k ESG-kriterijem in izvajate številne trajnostne projekte ter iniciative?

Skupina Triglav je svojo pot trajnostnega razvoja začela že leta 2006 s pripravo prvega trajnostnega poročila. V njem smo izrazili svojo zavezanost trajnostnemu poslovanju, kar je tudi del našega poslanstva – ustvarjati varnejšo prihodnost. Konec leta 2020 smo okrepili in nadgradili naše trajnostne aktivnosti.  Prva faza je bila usmerjena v zagotavljanje skladnosti z zakonodajnimi zahtevami in je bila povezana z mojo vlogo koordinatorke trajnostnega razvoja na ravni celotne Skupine.

Konec leta 2021 smo trajnostnost vključili v strategijo Skupine Triglav ter določili ključne kazalnike uspešnosti na področju trajnostnega razvoja. V pričakovanju povečanja zakonodajnih zahtev, povezanih s poročanjem o trajnostnosti in novo direktivo o poročanju smo poleg standardov GRI, po katerih poročamo že od začetka, vpeljali tudi mednarodne trajnostne računovodske standarde SASB in vprašalnik CDP. 

Zaradi teh korakov smo letos, ko stopamo v obdobje obveznega trajnostnega poročanja po evropskih standardih za trajnostno poročanje (ESRS), na to nalogo dobro pripravljeni.

Ključne trajnostne usmeritve delovanja skupine do leta 2025 ste opredelili v dokumentu Politika trajnostnega razvoja. Kaj ste v letih od sprejema strategije do danes uspeli realizirati? Glede na to, da je leto 2025 tik pred vrati – kako načrtujete nadaljnja trajnostna prizadevanja za naprej?

Strateške ambicije smo sprejeli konec leta 2021, za obdobje od 2022 do 2025. Politika trajnostnega razvoja, ki je bila sprejeta lanskega junija, je nadgradnja obstoječih strateških ambicij. V tem krovnem dokumentu smo opredelili način uresničevanja strateških ambicij, sistem upravljanja trajnostnih aktivnosti, ki smo ga lanskega junija nadgradili iz koordinacije v samostojen oddelek za trajnostni razvoj. Prav tako smo opredelili ključne politike korporativnega upravljanja in usmeritve glede občutljivih gospodarskih dejavnosti.

Uresničevanje strateških ambicij spremljamo na štirih ključnih področjih: zavarovalništvo in upravljanje premoženja, poslovni procesi skupine, odgovoren odnos do deležnikov in učinkovito korporativno upravljanje. Izpostavila bi nekaj posameznih ciljev, povezanih s temi segmenti.

Opredelili smo ciljni delež zelenih in trajnostnih obveznic ter obveznic z družbenim učinkom, saj državne in podjetniške obveznice predstavljajo največji del našega lastnega zavarovalnega portfelja sredstev. V letu 2023 smo ta delež povečali z 9,9 % na 11,1 %.

Triglav Skladi ponujajo naložbene produkte, ki spodbujajo okoljske, družbene in upravljavske dejavnike. Ogljični odtis skupine (v obsegu 1 in 2) smo lani znižali za šest odstotkov. To zmanjšanje je med drugim rezultat rednega ozaveščanja zaposlenih o varčni rabi energije ter naložb v obnovljive vire energije. V voznem parku nenehno povečujemo delež električnih in hibridnih vozil, kar prav tako vpliva na zmanjšanje ogljičnega odtisa.

Trajnostne vidike vključujemo v različne politike korporativnega upravljanja in smo člani globalnih zavezništev, kot so načela Združenih narodov za odgovorno investiranje (PRI), Partnerstvo za trajnostno zavarovanje (PSE) in iniciativa PCAF (Partnership for Carbon Accounting Financials), ki razvija metodologije za izračun ogljičnega odtisa naložbenih portfeljev in zavarovanj.

Že vrsto let sodelujemo s partnerji v lokalnem okolju. Na primer, v projektu Zavarujmo prihodnost smo se v zadnjem letu osredotočili na finančno opismenjevanje partnerjev in poudarili pomen vključenosti. Od leta 2015 smo tudi podporniki Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenskega paraolimpijskega komiteja.

Novembra letos smo sprejeli strateške ambicije do konca leta 2030, kjer nadaljujemo delo na štirih ključnih področjih. Ob tem smo določili strateške kazalnike, ki vključujejo že omenjene cilje in nove, še bolj ambiciozne številke.

So trajnostna prizadevanja med posameznimi družbami v Skupini na različnih trgih v celoti usklajena, ali obstajajo razlike glede na lokalne značilnosti trgov in družb? Kako te razlike vplivajo na skupne trajnostne cilje?

Podlago za uresničevanje sistema upravljanja predstavljajo politike upravljanja odvisnih družb v Skupini Triglav, ki se nanašajo na trajnostni razvoj ter na vse druge segmente strateških ambicij. Ključni kazalniki, ki smo jih opredelili, veljajo za celotno Skupino in sledijo usmeritvam krovne politike trajnostnega razvoja.

Na ravni družb v Skupini imamo imenovane koordinatorje za trajnostni razvoj, ki o svojih aktivnostih četrtletno poročajo ESG-oddelku. Redni sestanki so odlična platforma za izmenjavo strokovnih znanj in izkušenj ter za prepoznavanje morebitnih izzivov in priložnosti.

Oblikovali ste poseben Oddelek za trajnostni razvoj. Kako usklajujete tako širok spekter odgovornosti, od strateškega načrtovanja do ozaveščanja ter povezovanja zaposlenih? Katere aktivnosti bi izpostavili kot ključne za doseganje trajnostnih ciljev Skupine?

Oddelek za trajnostni razvoj je bil ustanovljen lansko leto, z glavnim ciljem opolnomočiti posamezne poslovne funkcije in družbe ter s tem integrirati trajnostnost v vsa področja delovanja Skupine Triglav. Končni cilj je ravno ta integracija trajnostnosti v celotno delovanje Skupine.

Poleg rednih aktivnosti, ki vključujejo odgovornost za trajnostno poročanje, razvoj strategije ter koordinacijo pri prepoznavanju trajnostnih priložnosti, oddelek nudi tudi strokovno podporo posameznim poslovnim funkcijam in družbam pri implementaciji zakonodajnih zahtev in strateških ambicij. O vseh svojih aktivnostih oddelek redno poroča Odboru za skladnost in trajnostni razvoj ter pristojnemu članu uprave.

Potrebno je poudariti, da so nekatera področja in družbe v Skupini Triglav pri teh integracijskih aktivnostih korak pred drugimi, vendar je ključno, da na koncu skupaj dosežemo zastavljene cilje. Kot pravi pregovor: Če želite priti hitro, pojdite sami. Če želite priti daleč, pojdite skupaj. Ta misel pri našem delu še posebej velja.

V Skupini zaposlujete več kot 5000 ljudi v šestih različnih državah. Kako zahtevno je vključevanje zaposlenih v izvajanje trajnostne strategije? Na kakšen način jih izobražujete in spodbujate k trajnostnemu razmišljanju? Kako zagotavljate, da je trajnost vtkana v delovanje podjetja na vseh ravneh?

Integracijo trajnostnosti v posamezne poslovne funkcije izvajamo na treh ravneh. Prva, strateška raven, je povezana s strateškimi ambicijami trajnostnega razvoja Skupine, ki določajo ključne strateške cilje in aktivnosti. Druga raven je operativno usmerjena in se izvaja prek koordinatorjev, imenovanih tako v matični družbi kot v odvisnih družbah Skupine. Te aktivnosti se redno spremljajo na pristojnem odboru. Tretja raven, ki je prav tako zelo pomembna, temelji na sistematičnem izobraževanju zaposlenih, saj se pogosto zgodi, da trajnostni koncepti niso dovolj dobro razumljeni. Ta izziv naslavljamo z izobraževanji, ki so na voljo za vse generacije in skupine zaposlenih.

Zaposleni že tretje leto zapored lahko uporabljajo interni modul za trajnostni razvoj, ki je osredotočen na naše aktivnosti na področju trajnostnosti, dobre prakse, zakonodajne obveznosti ter temeljne vidike upravljanja trajnostnih in podnebnih tveganj. Na portalu za učenje je na voljo tudi izobraževanje o vsebinah ESG.

V interna izobraževanja vključujemo sodelavke in sodelavce iz družb Skupine ter zaposlene na različnih prodajnih mestih. Pod geslom Skupaj za varnejšo prihodnost smo v začetku lanskega leta sodelovali tudi z različnimi društvi pri organizaciji prostovoljskih akcij. S tem smo klasične teambuildinge nadgradili z vsebinami prostovoljstva, kar so zaposleni zelo pozitivno sprejeli. Za to dobro prakso smo prejeli tudi priznanje HRM projekt 2023.

Zavarovalništvo predstavlja pomemben del poslovanja Skupine Triglav, zato so trajnostni oziroma zeleni zavarovalni produkti ključnega pomena. S kakšnimi izzivi se soočate pri opredelitvi trajnostnih in zelenih zavarovalnih produktov? 

Pri opredelitvi trajnostnega oziroma zelenega zavarovalnega produkta je potrebna velika previdnost, saj trenutno na ravni Evropske unije ni enotnih standardov za premoženjske produkte s trajnostnimi značilnostmi. To lahko poveča tveganje za t. i. zeleno zavajanje (greenwashing). Zakonodaja v sektorju zavarovalništva in pozavarovalništva kot potencialno okoljske, trajnostne aktivnosti, trenutno priznava zgolj premije, ki so povezane s prevzemom podnebnih nevarnosti, kot so poplave, toča, suša, požari v naravi in podobno.

V preostalih segmentih premoženjskih in drugih zavarovanj pa zakonodajnih podlag za trajnostne trditve ni. Evropski nadzorni organi zato vse več pozornosti namenjajo trajnostnim trditvam in tveganjem zelenega zavajanja, ki se pojavljajo na trgu, ter že razmišljajo o izboljšavah zakonodajnega okvirja. Dokler standardi niso jasno opredeljeni, je primerneje govoriti o vsebini zavarovanja, na primer za sončne elektrarne, kot pa te produkte opredeljevati kot trajnostne oziroma zelene.

V okviru strateških ambicij smo opredelili, da v zavarovalni dejavnosti razvijamo nove in povečujemo zastopanost obstoječih indeksnih zavarovanj za primere suš, poplav in drugih podnebnih tveganj. Prav tako spodbujamo ponudbo zavarovalnih produktov s področja trajnostne mobilnosti in obnovljivih virov energije.

V segmentu zavarovanja električnih vozil in sončnih elektrarn smo v letu 2023 zabeležili občuten porast premij, o čemer poročamo v letnem poročilu.

Kot ste omenili, se v zadnjih letih tudi v Sloveniji vse bolj soočamo s posledicami podnebnih sprememb – neurji, poplavami, sušo itn. Kako se soočate s temi izzivi v sklopu zavarovalnih produktov? Kako množični škodni pojavi vplivajo na vaše poslovanje in dolgoročne trajnostne cilje?

Z naraščanjem pogostosti naravnih nesreč in napovedmi, da bodo vremenski ekstremi postajali še pogostejši in intenzivnejši, se povečuje zavedanje prebivalstva o tej problematiki. Kljub temu pa je zavedanje o pomenu zavarovanja za primer škode po naših ocenah še vedno prenizko. To potrjuje tudi ocena, da približno tretjina nepremičnin v Sloveniji, ki so v lasti fizičnih oseb, ni zavarovana za nobeno nevarnost.

Lanska neurja s točo in vetrom, ki so prizadela Slovenijo, so Skupini povzročila za približno 86 milijonov evrov škode, avgustovske poplave pa dodatnih 77 milijonov evrov. Skupna ocenjena vrednost množičnih škodnih dogodkov v Skupini je v letu 2023 tako dosegla 212 milijonov evrov, kar je skoraj desetkrat več od povprečja celotnega desetletja pred tem.

Škodni dogodki so sicer naravni del našega delovanja, zato imamo za množične naravne nesreče vzpostavljeno pozavarovalno zaščito. Kljub temu pa želimo poudariti pomembnost zavarovanj pred naravnimi nesrečami, zato smo v okviru digitalne poslovalnice i.triglav razvili novo funkcionalnost. Ta omogoča zavarovancem, da preverijo stopnjo izpostavljenosti nepremičnin poplavam, toči, udarom strel in potresom. 

Ena izmed naših strateških usmeritev na področju zavarovalništva do leta 2030, ki je povezana s trajnostnim razvojem, je povečanje deleža premije, ki krije naravne nevarnosti. Ta cilj je usklajen z enim od okoljskih ciljev Evropske unije v okviru EU taksonomije.

Kako v Skupini spodbujate stranke k bolj trajnostnim odločitvam? Opažate rast zavedanja med strankami o prednostih trajnostnih produktov v primerjavi s klasičnimi? Je na tem področju smiseln skupen pristop zavarovalniškega sektorja?

Opaziti je trend naraščajočega zanimanja in zavedanja med našimi strankami, ki postajajo vse bolj pozorne na trajnostne vidike. Povečano zanimanje je povezano z večjo pogostostjo in intenzivnostjo podnebnih sprememb, ki so realna okoliščina, ter z naraščajočim zavedanjem o pomenu okoljskih in družbenih vplivov podjetij. Pričakujemo, da se bo ta trend v prihodnjem obdobju še okrepil.

Kljub temu pa obstajajo nekatere ovire, kot so višji stroški trajnostnih produktov in pomanjkanje informacij o tem, kako sprejemati trajnostne odločitve. Zanimiv vpogled ponuja raziskava EIOPE (Evropskega organa za zavarovanje in poklicne pokojnine) o potrošniških preferencah, ki je lani pokazala, da 15 % strank v EU ne zaupa trditvam zavarovalnic glede trajnostnih značilnosti produktov. To potrjuje potrebo po izboljšanju regulativnega okvirja na ravni EU, kar bi okrepilo zaupanje potrošnikov.

Skupen pristop zavarovalniškega sektorja pri spodbujanju trajnostnih dobrih praks je smiseln, saj bi ustvarjanje enotnih smernic in standardov omogočilo strankam lažji dostop do trajnostnih produktov. Hkrati bi to povečalo ozaveščenost o pomenu trajnostnih odločitev na dolgi rok.

Naše poslovanje temelji na dveh strateških dejavnostih – zavarovalništvu in upravljanju premoženja. Na področju finančnih produktov je regulativa že jasno opredelila, kaj pomeni trajnostni finančni produkt oziroma produkt, ki spodbuja trajnostne značilnosti. Zato opažamo, da se transformacija v segmentu upravljanja premoženja odvija precej hitreje kot v zavarovalnem segmentu.

Trajnostno poslovanje zahteva novo regulatorno okolje in ustrezne standarde. Kako ste vključeni v zagovorništvo za oblikovanje trajnostnih ukrepov, kot so politike, predpisi, standardi ali finančne spodbude?

V zadnjih letih smo na področju Evropske unije priča precejšnjemu "zakonodajnemu cunamiju," ki se zdaj nekoliko umirja. Ta je bil na eni strani zelo obsežen, na drugi pa dodatno zapleten. Skupina Triglav kot velika borzna družba je podvržena številnim direktivam, uredbam in zakonodajnim aktom, povezanih z Evropskim zelenim dogovorom. Namen teh ukrepov je preusmeritev kapitalskih tokov v naložbe, ki podpirajo trajnostno rast.

Kljub pričakovani večji preglednosti trajnostnih aktivnosti evropskih podjetij je realno pričakovati tudi povečanje stroškov, povezanih za zakonodajnim poročanjem,zlasti za manjša in srednja podjetja. Zato ne preseneča, da se je Evropska komisija letos zavezala k zmanjšanju administrativnih bremen za podjetja in poenotenju nekaterih načel pri poročanju, predvsem zaradi znižane konkurenčnosti evropskih podjetij.

Predstavniki slovenskih zavarovalnic smo v okviru Slovenskega zavarovalnega združenja aktivno vključeni v različna delovna telesa, med drugim tudi v začasno delovno telo za trajnostnost. Kot predsednica tega delovnega telesa sem hkrati tudi članica delovne skupine za dolgoročne naložbe in trajnostno financiranje pri Evropskem zavarovalnem združenju (Insurance Europe). To združenje redno podaja strokovna mnenja članic, ki prispevajo k oblikovanju regulativnih procesov, ter si prizadeva za doseganje pozitivnega socialnega, poslovnega, političnega in gospodarskega okolja.

Naša vključenost v Insurance Europe je zelo koristna, saj nam omogoča pravočasno pridobivanje informacij o že sprejetih regulativnih okvirjih, pa tudi o tistih, ki so še v fazi nastajanja.

Katere ključne cilje, usmeritve in politike boste na področju trajnosti v skupini zasledovali v naslednjih petih letih? Kakšne spremembe ali novosti pričakujete v prihodnosti?

Skupina Triglav je novembra nadgradila svojo strategijo do leta 2030 in s tem postavila temelje za nadaljnje dobičkonosno, varno in trajnostno usmerjeno poslovanje. Strateške ambicije na področju trajnostnega razvoja še naprej temeljijo na štirih ključnih področjih, podprtih s ključnimi strateškimi kazalniki uspešnosti in cilji.

Ti vključujejo povečanje deleža ESG-obveznic, celovito ponudbo finančnih produktov, ki spodbujajo družbene in okoljske značilnosti ter so skladni s členom 8 uredbe SFDR, spodbujanje ponudbe zavarovalnih produktov na področju obnovljivih virov energije, zniževanje ogljičnega odtisa iz lastnega delovanja itn.

Hkrati ostajamo zavezani k utrjevanju zaupanja in zadovoljstva naših strank ter zaposlenih. Še naprej bomo aktivno vključeni v družbeno odgovorna partnerstva in projekte, pri čemer bomo posebno pozornost namenjali negovanju kulture raznolikosti, enakosti in vključenosti.