Kako sistematično zagotoviti kakovost zraka v javnih in tudi zasebnih stavbah?  
 

Kako ambiciozni smo v Sloveniji na področju kakovosti zraka v javnih stavbah? Bomo udejanjili rešitve za boljši zrak v prostorih za uporabnike? To sta le dve v nizu vprašanj na katere smo iskali odgovore na spletnem dogodku »Je Slovenija dovolj ambiciozna, da postane vodilna na področju kakovosti zraka v javnih stavbah«, ki je potekal 1. junija v okviru kampanje zaBOLJŠIZRAK.si


Najbolj napredni so Nemci, Francozi in Nizozemci

Interes za kakovosten notranji zrak je velik. Kakovost notranjega zraka vpliva na dobro počutje, produktivnost in zdravje meni več kot 60 % anketirancev. Velika večina je šele v pandemiji postala bolj pozorna na kakovost notranjega zraka. Da bi prišlo do sprememb pa bo nujno ozaveščanje deležnikov, investitorjev, izvajalcev in uporabnikov, seveda v luči regulative. Nemčija, Francija, Nizozemska so že na tej poti. Po tej poti gredo tudi države skrajnega severa Evrope. 

Pravilnik potreben prenove

Saša Galonja, vodja sektorja za graditev z Ministrstva za okolje in prostor pravi, da imamo pravilnik o klimatizaciji in prezračevanju stavb, ki je najstarejši zapis, ki je bil sprejel v zakonu o graditvi objektov leta 2002. Po 19 letih pa je slednji zrel za prenovo. »Prenovili bi ga že prej, če bi imeli stabilno pravno okolje in ljudi, ki bi se lahko ukvarjali s takšnimi vsebinami,« je dejal Galonja. Tako pa se je projekt prestavljal vse do pandemije. Ampak danes je prezračevanje spet na »meniju«. "Napisali bomo predpis, ki bo odgovarjal na vprašanje, kaj želimo doseči in katere parametre mora zagotavljati notranji zrak v naših stavbah, manj pa bo tehničnih »receptov«, kako to narediti, saj imamo stroko, ki to že obvlada,« je povedal Galonja in priznal, da imamo pri pregledu prezračevalnih sistemov vrzel pri izvedbi in nadzoru. Opomnil je, da se v vseh državah sprašujejo, kaj lahko naredijo, kako je treba spremeniti pravilnike, da bodo v stavbah boljši pogoji za prezračevanje. »Prezračevalni sistemi velikokrat ne delujejo, ker so pogosto preglasni zaradi hrupa in jih ljudje izklapljajo, zato raje trpijo slabši zrak kot hrup,« še pravi Saša Galonja. Dodaja, da se pri stavbi moramo lotiti vseh vidikov, tudi zraka, četudi to pomeni večji strošek. 

Sedem milijonov smrti letno

Catriona Brady, direktorica strategije in razvoja iz World Green Building Council se strinja, da je kakovost zraka v stavbah izredno pomembna. Zato so zagnali projekt »Better Places for People« s spreminjanjem bivalnega okolja kot je gradnja, ki je okolju bolj prijazna, ozaveščanje o trajnosti in zdravih stavbah. »Kakovost zraka je družben in okoljski problem. 91% populacije živi v okoljih, kjer so vrednosti kakovostnega zraka visoko nad dovoljeno mejo izpustov. Onesnažen zrak je krivec za 7 milijonov smrti letno, kratkoživi onesnaževalci zraka pa so odgovorni za 45% podnebnih sprememb,« pravi Bradyeva, ki opozarja, da smo dejansko precej nevedni glede kakovosti zraka, ki ga dihamo. Slednje se ji zdi še posebej problematično, saj notranji (in zunanji zrak) vpliva na naše zdravje. V kampanji, ki so jo zasnovali zato stremijo k zmanjšanju emisij zunaj, naslavljanju onesnaževal v zaprtih prostorih, trajnostni gradnji in ozaveščanju o pomembnosti zraka. Podobno, kot sicer počne tudi kampanja »Za boljši zrak pri nas«. 

Level(s), nov evropski okvir

Sabina Jordan, vodja Laboratorija za toplotno zaščito in akustiko z Zavoda za gradbeništvo (ZAG) pa pravi, da kakovost zraka na ZAG naslavljajo z ozaveščanjem o uporabi materialov in surovin, oblikovanju in načrtovanju stavb, kjer se razmišlja o razgradnji ob koncu življenjske dobe stavb oziroma t.i. trajnosti. »V središču je danes trajnostna hiša in Evropska komisija pripravlja okvir za enoten sistem vrednotnega stavb, ki ga imenuje Level(s). Pri nas je to osnova za nacionalni sistem trajnostnega vrednotenja stavb,« je povedala Jordanova. Vzporedno z razvojem samega sistema se razvija tudi podporno okolje in e-platforma, saj je treba zagotoviti zbirke podatkov, primerjalne vrednosti idr. »Cilja kazalnika je s tehničnim sredstvi v stavbah zagotoviti zrak, ki ne bi škodljivo vplival na uporabnikovo zdravje, kar pa lahko dosežemo z dosledno in kakovostno gradnjo (zagotoviti zadostno izmenjavo zraka z zunanjostjo, kakovosten stavbni ovoj, preprečiti širjenje škodljivih snovi v stavbo),« pojasnjuje Jordanova.