V Sloveniji bo do leta 2025 za spodbujanje menjave prezračevalnih sistemov na voljo 5 milijonov evrov 

Če smo še pred enim letom v okviru kakovostnega zraka razmišljali v okvirih onesnaževal, ki jih najdemo zunaj, bodisi v zraku, tleh ali v vodnih poteh, je pandemija koronavirusa pokazala, da je pomembno naslavljati tudi zrak v zaprtih prostorih. Kakovost zraka v zaprtih prostorih je namreč enako pomembna za naše vsakdanje življenje in zdravje, onesnaževala, ki jih najdemo v notranjosti, pa bi nas morala skrbeti enako, če ne celo bolj. Dihanje kakovostnega zraka v zaprtih prostorih je ključnega pomena za dobro zdravje, saj večino časa preživimo v zaprtih prostorih - bodisi doma, v pisarni ali drugih vrstah zgradb - kjer lahko plini, kemikalije in druga onesnaževala povzročajo glavobol, draženje oči, alergije in utrujenost. 

Določil v pravilnikih se ne držimo

»Nujno je, da se stanje kakovosti zraka in tehnologije, ki ga omogočajo, redno naslavljajo,« je na okrogli mizi po spletni konferenci »Je Slovenija dovolj ambiciozna, da postane vodilna na področju kakovosti zraka v javnih stavbah,« povedal Igor Luzar z Ministrstva za infrastrukturo. Dr. Vincenc Butala, danes že upokojeni profesor s Fakultete za strojništvo v Ljubljani, strokovnjak na področju prezračevanja je dodal, da področje prezračevanja v preteklosti bilo delno zanemarjeno, »glede na obstoječi pravni red pa tudi zastarelo, zato je treba te podzakonske akte novelirati z zahtevami trenutnega stanja«. Zakaj ni premikov na tem področju? »Zaradi nespoštovanja določil pravilnikov, ki, čeprav so zastareli, vsebujejo določene kriterije, kot so nizkoemisijske stavbe. To pomeni, da se morajo v stavbe vgrajevati le materiali, ki niso škodljivi zdravju, a se tega ne držimo,« je dodal. V pandemiji je skrb za kakovost zraka (in virusov v zraku) postala večja, a moramo ločiti med prezračevalnimi sistemi (to so tehnični sistemi v stavbi) in kakovostjo zraka, ki mora biti zagotovljena tako v delovnem in bivalnem okolju, da ne predstavlja tveganja za zdravje, je še poudaril Butala. Saša Galonja, vodja sektorja za graditev z Ministrstva za okolje in prostor se strinja, da je obstoječi pravilnik že vsaj desetletje zrel posodobitev, ampak ni, ker se ekipa, ki bi delala gradbeno-tehnične predpise ukvarja skoraj izključno samo s pripravo novega gradbenega zakona. 

Čaka nas prezračevalna, protipotresna in požarna sanacija stavb

Direktor Stanovanjskega sklada Črtomir Remec pravi, da se Sklad pri gradnji stanovanj drži visokih standardov. Tako bo tudi soseska 400 stanovanj pod mariborsko Pekrsko gorco opremljena s »prisilnim prezračevanjem z rekuperacijo«, pa tudi sicer so stanovanja primer najboljše prakse, je pojasnil Remec. Tudi v Ljubljani na Dolgem mostu bodo stanovanja zgrajena po najsodobnejših smernicah, tako v energetskem smislu kot zagotavljanja kakovosti zraka v prostorih. V novih gradnjah in tudi obnovah stavb je sicer danes v ospredju predvsem energetska učinkovitost. »V to sodi tudi prenova prezračevalnih sistemov,« kjer se bo v prihodnosti izvajal tudi ukrep preverjanja prezračevalnih sistemov kot ukrep zagotavljanja kakovostnega bivalnega okolja, je dejal Luzar. Iz sklada za okrevanje bomo za to do leta 2025 namenili 5 milijonov za spodbujanje menjave prezračevalnih sistemov v stavbah. Remec meni, da nas je kovid precej streznil glede kakovosti zraka, zato se bo verjetno v prezračevanje vlagalo prek več mehanizmov. Glede na izkušnje iz pandemije bo najbrž treba zagotoviti boljše prezračevalne sisteme v domovih za ostarele, v šolah, vrtcih in drugod. »Menim, da bo skupna vsota denarja za izboljšanje kakovosti zraka v prostorih višja,« ocenjuje Remec. Butala pa dodaja, je država dolžna narediti vse, da prepreči ogrožanje zdravja v notranjih prostorih. »V Sloveniji ne potrebujemo le sanacije prezračevanja v stavbah, ampak je prenovo stavb treba narediti sočasno z energijsko sanacijo stavb. Čaka nas tudi požarna in potresna sanacija stavb,«  našem gradbeništvu poudarja Butala.  

»Pred 15 leti smo Evropo spoznavali s tem, kako pregledovati klimatskih sistemov, zakaj ne bi bili vodilni tudi na področju zagotavljanja kakovosti zraka v notranjih prostorih,« se sprašuje Butala, ki meni, da bi morali najprej pri sanaciji imeti vhodne statistične podatke o prezračevalnih in klimatskih sistemov. Nato bi naredili nacionalno strategijo, kako to izvajati.

Z enim inšpektoratom za vse bi bilo lažje

Luzar meni, da je kakovost zraka v notranjih prostorih povezana s kakovostjo zunanjega zraka in »stremimo k zmanjševanju ogljičnega odtisa in onesnaževal«. Butala pa opozarja, da je notranji zrak veliko slabše kakovosti od zunanjega, predvsem zaradi slabega zračenja. Katera inštuticija naj bi zagotavaljala nove smernice, o katerih je bilo govora na okrogli mizi? Galonja meni, da bi morali imeti en sam inšpektorat, ki bi se ukvarjal s tem: »Pristojen je tisti resorni inšpektorat, ki je napisan v zakonu, ki predlaga sprejetje podzakonskega akta, in to pomeni, da je pri prezračevalnih sistemih prvi pristojen gradbeni inšpektor.«