Pred prihajajočimi evropskimi volitvami smo na vse kandidatke in kandidate za evropske poslanke naslovili stališča CER za ohranitev dolgoročnih podnebnih ambicij in spodbujanje trajnostnega gospodarstva. Menimo, da v Evropskem parlamentu potrebujemo ljudi, ki bodo razumeli urgentnost sedanje podnebne, okoljske, družbene in gospodarske situacije, katere del je tudi slovenska družba in slovensko gospodarstvo.  Z našim strokovnim znanjem in znanjem naših članov želimo podpirati različne institucije v prizadevanjih za bolj ambiciozno in trajnostno delovanje gospodarstva in družbe.
 

---

Menimo, da je prihajajoči mandat evropskih institucij ključnega pomena, da skupaj zgradimo močno, na podnebne spremembe odporno, varno in konkurenčno gospodarstvo in družbo. Danes je jasno, da je nemogoče govoriti o zdravem in konkurenčnem gospodarstvu ločeno od skrbi za naravo, okolje in kakovosti življenj.

Zadnje poročilo IPPC, Medvladnega odbora za podnebne spremembe, poudarja ključno dejstvo, da je naše »preživetje« odvisno od hitrosti in obsega blaženja podnebnih sprememb, preprečevanja izgube biotske raznovrstnosti, pametnejšega črpanja naravnih virov in zmanjšanja ustvarjanja odpadkov.

Svetovni gospodarski forum med največja tveganja v desetletni perspektivi uvršča neuspešno blažitev podnebnih sprememb, neuspešno prilagajanje podnebnim spremembam, naravne nesreče in ekstremne vremenske dogodke.

Leto 2023 je bilo najbolj vroče v naši zgodovini, zato ne presenečajo rezultati raziskave Evropske komisije, ki kažejo, da je kar 77 % vseh Evropejk in Evropejcev prepričanih, da so podnebne spremembe izjemno resen problem in da vsak tretji izmed nas že občuti posledice podnebnih sprememb na lastni koži.

Ekonomska škoda podnebnih sprememb v EU znaša preko 650 milijard EUR, kažejo meritve Evropske agencije za okolje, opravljene med leti 1980 in 2022. Še bolj zaskrbljujoč je skokovit porast ekonomske škode v zadnjih letih. Nastala škoda samo leta 2021 in 2022 presega 110 milijard EUR, kar je 7-krat več od dolgoletnega povprečja.

Zeleni prehod predstavlja veliko priložnost za evropsko gospodarstvo. Svetovni trg zelenih tehnologij naj bi se do leta 2030 potrojil in dosegel vrednost 600 milijard EUR. Investiranje v proizvodnjo sončne energije, ki bo do leta 2030 postala glavni vir energije v EU, bo ustvarilo preko 4 milijone delovnih mest. Tudi sicer povpraševanje po zelenih delovnih mestih, trajnostnih veščinah in znanjih v EU strmo narašča. 

Evropska unija je na omenjene izzive in priložnosti odgovorila z evropskim zelenim dogovorom. Ta določa trajnostno strategijo za Evropo do leta 2050, katere cilji so spodbuditi gospodarstvo, izboljšati zdravje in kakovost življenja ljudi ter poskrbeti za ohranitev našega življenjskega okolja. Strategija temelji na preobrazbi EU v pravično in uspešno družbo s konkurenčnim in zelenim gospodarstvom brez neto izpustov toplogrednih plinov do leta 2050. Zavlačevanje in neukrepanje bo povzročilo uničujoče spremembe ekosistemov in negativne vplive na gospodarstvo in s tem širšo družbo.
 

---

CER Partnerstvo za trajnostno gospodarstvo je največje gospodarsko združenje za trajnostno poslovanje v Sloveniji, ki združuje preko 100 podjetij, različne ugledne strokovnjake in mednarodne organizacije. Naše delo temelji na odkritem dialogu, vključevanju čim večjega števila deležnikov,  gradnji zaupanja in sodelovanja.

Naše poslanstvo je pomagati podjetjem na poti zelene preobrazbe in jih spodbujati k bolj trajnostnemu poslovanju. Zagovarjamo ambiciozen, odločen in odgovoren pristop k reševanju podnebne krize v kateri živimo. 

Za doseganje podnebnih in trajnostnih ciljev bo ključna sistemska podpora gospodarstvu tako velikim podjetjem kot MSP na evropski ravni. Zato na vas apeliramo, da v svoje programe in delovanje vključite naslednja stališča, ki bodo ohranila dolgoročne podnebne ambicije, evropskemu gospodarstvu pomagala na poti zelene preobrazbe in izboljšala kakovost življenj nas vseh: 
  Ohranjanje ambicij zelenega dogovora je ključno za ohranjanje jasno začrtane poti in doseganje zastavljenih podnebnih in trajnostnih ciljev. Ambicioznost zelenega prehoda je potrebno ohraniti kljub pritiskom različnih kriz, kot so zdravstvena, energetska, geopolitična. Uresničitev ciljev zelenega dogovora mora ostati ključna prioriteta razvoja EU. Vključevati mora blaženje podnebnih sprememb ter zagotavljati pravičen in konkurenčen prehod. EU pa mora zagovarjati ambicioznost podnebnega ukrepanja tudi globalno.
  EU ima jasno zastavljen cilj podnebno nevtralnega gospodarstva do leta 2050. Da bi ta cilj dosegli, moramo zagotoviti učinkovito izvedbo zelenega dogovora. Breme vplivov podnebnih sprememb na gospodarstvo bolj enakomerno porazdeljeno, če bomo dosegli vse zastavljene vmesne cilje, kot npr. »Pripravljeni na 55« do leta 2030 in druge cilje do leta 2040. Jasno mora biti opredeljeno, katere panoge bodo nosile posledice zaradi morebitnega nedoseganja ciljev.
  Zeleni prehod zahteva sistemski pristop. To pomeni celovit pristop, ki presega zagovarjanje posameznih silosnih interesov, ki vodijo v nasprotujoče si ukrepe in politike. Še posebej je to izrazito na področju razvoja ustrezne infrastrukture za podporo zelenemu prehodu (čista energija, OVE, elektrifikacija, mobilnost in javni potniški promet, podatki o dosežkih in digitalizacija, upravljanje z odpadki …). Več poudarka zahtevata kultura dialoga in vključujoče sodelovanje.
  Potencial energetske učinkovitosti v prometu, industriji in stavbah še vedno ni izkoriščen, zato je nujno spodbujati energetsko učinkovitost, ki je najhitrejši in cenovno najugodnejši način za razogljičenje in zmanjšanje stroškov ter povpraševanja po fosilnih gorivih. Trajnostne in nizkoogljične naložbe v čiste energetske rešitve morajo postati privlačnejše in enakovredno konkurirati fosilnim gorivom, če jih v prihodnosti želimo nadomestiti.
  Stabilnost poslovnega okolja in manjša administrativna bremena so nujna za uspešen zeleni prehod. Stabilnost pomeni, da dolgoročni cilji ohranijo svojo ambicioznost in gospodarstvo lahko računa na jasno začrtano pot uvajanja zelenih sprememb. Hkrati spodbujamo pozitivno naravnanost k različnim ukrepom, ki daje veliko večje rezultate kot različne kaznovalne politike v obliki novih fiskalnih bremen in dajatev. Nove administrativne ovire bodo zavrle uspešnost zelenega prehoda, zato morajo biti jasne in enostavne za implementacijo, kar pomeni tudi njihovo digitalizacijo in avtomatizacijo. Pospešitev in povečanje vlaganj v razvoj novih zelenih tehnologij in inovacij je nujno za ohranitev konkurenčnosti EU na svetovnih trgih. S pravilno usmerjenimi ukrepi lahko EU ne le doseže svoje podnebne in trajnostne cilje, ampak tudi ustvarja nova delovna mesta, spodbuja gospodarsko rast in tako postane vodilna sila na globalnem trgu zelenih tehnologij. Zato so novi različni inovativni pristopi za spodbujanje podjetništva, javno zasebna partnerstva, za ustvarjanje novih poslovnih modelov, produktov in storitev – razvojni razpisi, investicijski skladi, demonstracijski projekti, regulativni peskovniki itd.
  Zeleni prehod zahteva razvoj in implementacijo novih tehnologij in poslovnih praks ter modelov. To je povezano z velikimi vlaganji v infrastrukturo, višjimi stroški vzdrževanj in stroški uvajanja sprememb. Še posebej so pri zelenem prehodu na udaru MSP, ki predstavljajo večino podjetij v EU, katerim taka vlaganja v praksi pomenijo velika bremena in jih silijo odstopati od začrtanih planov rasti. Da bi se zeleni prehod zgodil po začrtani poti, morajo večji del bremena prehoda nase prevzeti EU in države, sicer se lahko ogrozi cilj večje konkurenčnosti EU gospodarstva.
  Izguba biotske raznovrstnosti in degradacija ekosistemov se nadaljujeta z zaskrbljujočo hitrostjo, kar škodi ljudem, gospodarstvu in podnebju. Zdravi ekosistemi zagotavljajo hrano, čisto vodo, ponore ogljika in zaščito pred naravnimi nesrečami. Zato so potrebni odločnejši ukrepi in celostni pristop za doseganje ciljev EU na področju biotske raznovrstnosti ter upoštevanje biotske raznovrstnosti kot sestavnega dela celotne strategije gospodarske rasti EU. Ukrepi pa morajo delovati vzdolž celotnih verig vrednosti, da se breme prehoda ne bi »izvažalo« v države v razvoju.
  Uvajanje krožnih poslovnih modelov je ključno za večjo neodvisnost gospodarstva EU, saj zmanjšuje odvisnost od uvoza surovin, spodbuja inovacije in konkurenčnost, ustvarja delovna mesta, krepi lokalna gospodarstva in trajnostno rabo virov ter prispeva k zmanjšanju okoljskih vplivov. S krožnimi poslovnimi modeli lahko EU postane bolj prilagodljiva in odporna na tržne spremembe ter skladna s svojimi trajnostnimi politikami, kar vse skupaj vodi v dolgoročno gospodarsko stabilnost in trajnost.
  Pomanjkanje potrebnih znanj in spretnosti za doseganje ciljev zelenega prehoda so ena glavnih ovir za prehod v brezogljično družbo, zato je potrebno pospešeno vlagati v razvoj človeških virov. Zagotavljanje potrebnih znanj in veščin je treba podpreti s skladnimi politikami in aktivnostmi. Prav tako je potrebno bolje definirati zelena delovna mesta in vlogo posamezne poslovne funkcije za zagotovitev uspešnega zelenega prehoda.
 

---

Vse kandidate in kandidatke evropskih volitev smo še opomnili, da bodo njihove prihodnje odločitve močno zaznamovale svet, v katerem bomo živeli v naslednjih letih. V Evropskem parlamentu potrebujemo ljudi, ki bodo razumeli urgentnost sedanje podnebne, okoljske, družbene in gospodarske situacije, katere del je tudi slovenska družba in slovensko gospodarstvo.

Vsem zainteresiranim še sporočamo, da smo vam kot združenje vedno na voljo za kakršna koli vprašanja in vam pri vaših aktivnostih za bolj ambiciozno in trajnostno delovanje gospodarstva in družbe vedno ponujamo podporo.