V Zelenem pogovoru tokrat gostimo Teodorja Prosena, vodjo trajnostnega poslovanja in poslovne odličnosti pri Telekomu Slovenije. Z njim smo se pogovarjali o trajnostni usmeritvi podjetja, pametnih rešitvah, digitalizaciji, novih obvezah, ki jih prinaša direktiva CSRD, in o t. i. mesh-up pristopu k trajnostnosti znotraj podjetij, ki združuje jasne usmeritve vodstva z učinkovito implementacijo trajnostnih politik.
Telekom Slovenije je močno zavezan trajnostnemu delovanju in poslovanju. S kakšnim namenom ste vzpostavili delovno skupino za implementacijo trajnostnih vidikov v poslovanje in na katera področja se osredotoča vaša trajnostna strategija ter prizadevanja?
Skupina za trajnostno poslovanje je bila vzpostavljena za celotno Skupino Telekom Slovenije, ne samo za podjetje Telekom Slovenije. Namen te skupine je vključevanje trajnostnih vidikov v vse procese podjetij znotraj vseh družb Skupine Telekom Slovenije. Le z vključitvijo zaposlenih, ki vsakodnevno delajo na operativnih nalogah in procesih, ter njihovim ozaveščanjem o trajnostnih temah namreč lahko zagotovimo, da sta krovna strategija in akcijski načrt ustrezno pripravljena, usmerjena v pravo smer in skladna s trajnostnimi kriteriji ter načeli.
Skupina Telekom Slovenije deluje pretežno v panogi informacijsko-komunikacijskih tehnologij, kar se odraža tudi v naših strateških usmeritvah znotraj trajnostne strategije. Eden izmed naših pomembnih ciljev na družbenem področju je zagotoviti pokritost s kakovostnim širokopasovnim dostopom do interneta tako v mestnih kot podeželskih območjih, s čimer prispevamo k preseganju digitalnega razslojevanja družbe. Javno komunicirani cilj velja za območje Slovenije, kjer delujeta Telekom Slovenija in hčerinsko podjetje GVO, vendar je enako pomemben tudi za hčerinsko podjetje IPKO na Kosovem.
Telekomunikacijska podjetja, vključno s Telekomom Slovenije in Skupino Telekom Slovenije, so poklicana k dvojnemu prehodu: lastnemu digitalnemu in zelenemu prehodu, hkrati pa tudi k zagotavljanju storitev za digitalni in zeleni prehod podjetij ter posameznikov, ki so naši uporabniki.
Pomemben del naše strategije je namenjen ukrepanju glede podnebnih sprememb, predvsem z zmanjševanjem ogljičnega odtisa. To dosegamo z energetsko učinkovitostjo, uporabo čistejših virov energije ter povezanimi dejavnostmi, kot so spremljanje energetske učinkovitosti stavb, upravljanje voznega parka, postavljanje e-polnilnic in uvajanje drugih podobnih rešitev.
Na področju upravljanja posebno pozornost namenjamo skladnosti z zakonodajnimi zahtevami in regulativo, kar se od nas kot podjetja, ki kotira na borzi, tudi pričakuje. Ob tem pa velik poudarek namenjamo področju kibernetske in informacijske varnosti, vprašanju uravnoteženosti spolov, inkluzivnosti ter zagotavljanju varnosti naših zaposlenih in uporabnikov.
Katere ključne korake, uspehe in projekte bi izpostavili na področju trajnostnega delovanja – od poslovanja, izobraževanja zaposlenih, zmanjševanja ogljičnega odtisa do izboljšav poslovnih procesov?
Če začnemo z družbenim vidikom, je eden izmed letošnjih pomembnih dosežkov zagotovo dejstvo, za nas sicer ključni mejnik, da skupno v Telekomu Slovenije priklop na optiko omogočamo že več kot polovici slovenskih gospodinjstev. Obenem nadaljujemo s povečevanjem pokritosti s signalom 5G, s katerim dopolnjujemo pokritost s signalom 4G, ki že skoraj dosega 100-odstotno pokritost prebivalstva. Pri uvajanju novih tehnologij pa posvečamo posebno pozornost energetski učinkovitosti naših rešitev in celotne infrastrukture.
Na področju tehnoloških izboljšav je eden izmed pomembnih dosežkov tudi popolna ugasnitev omrežja 3G, ki je postalo nepotrebno. S tem smo opazno zmanjšali porabo električne energije, ki je glavni energent in najpomembnejši dejavnik pri zmanjševanju ogljičnega odtisa v našem delovanju.
V okviru okoljskih prizadevanj velja izpostaviti tudi naš trud za zagotavljanje čistejših virov energije. Del potrebne energije že pridobivamo z lastnimi sončnimi elektrarnami, za preostali del pa izbiramo in kupujemo čisto električno energijo. Ti koraki nas postopno vodijo k izpolnjevanju ciljev za zmanjšanje izpustov, ki smo jih opredelili v posodobljenem strateškem poslovnem načrtu.
Aktivno se posvečamo tudi ozaveščanju in komuniciranju trajnostnih prizadevanj, s čimer želimo spodbuditi tudi svoje uporabnike k bolj trajnostnim izbiram. Eden odmevnejših projektov je naša platforma »Uživajmo pametno«, s katero želimo opozoriti na odgovorno uporabo digitalnih tehnologij. Ta sporočila smo prenesli tudi v šole, naslavljali pa smo seveda tudi širšo javnost med večjimi športnimi dogodki, kot so olimpijske igre, z iniciativo Navijajmo pametno. Ob črnem petku smo s sporočilom »Naj bo črni petek brez črnih scenarijev, nakupujmo pametno« opozarjali na pasti spletnega nakupovanja, kot so nevarnosti lažnih ponudb, tveganje kraje osebnih podatkov in impulzivni nakupi, ter ponudili varno alternativo. Enako smo storili tudi ob novem letu, ko smo s kampanjo »Podarite, kar šteje. Obdarujmo pametno« izpostavili premišljeno obdarovanje ter samo praznovanje oz. druženje. Naše sporočilo je jasno: odgovorno ravnanje, odgovorno komuniciranje in odgovorna uporaba digitalnih kanalov.
Že vrsto let poročate po razširjenih mednarodnih smernicah GRI. Kako pomembno je tovrstno poročanje za usklajeno in celovito trajnostno delovanje podjetja? Kje vidite ključne spremembe pri trajnostnem poročanju, kot ga predvideva direktiva CSRD?
V Skupini Telekom Slovenije že od leta 2009 v svojih letnih poročilih vključujemo tudi poročanje o naših trajnostnih prizadevanjih. Zakaj smo se odločili za standard GRI? Ker je Skupina Telekom Slovenije del širših mednarodnih povezav, vključno s panožnim združenjem, ki je bilo takrat poznano kot ETNO, danes pa kot Connect Europe, kjer so te standarde oziroma smernice prepoznali kot najbolj uveljavljene in priznane.
Z vidika primerljivosti in preprečevanja zelenega zavajanja smo želeli slediti jasnemu in uveljavljenemu standardu. To nam omogoča lažje sprejemanje ukrepov in načrtovanje izboljšav. Poročanje za nas nikakor ni samo sebi namen. Pomembno je, da seznanimo deležnike, a ključni cilj ostaja nenehno izboljševanje naših praks.
Če to primerjam z novimi standardi ESRS, ki jih predvideva direktiva CSRD, je glavna razlika v tem, da bo poročanje zdaj obvezno. Hkrati nov okvir prinaša dodatno stopnjo kompleksnosti. Poudarek je na večji podrobnosti poročanja z vnaprej predpisanimi podatkovnimi točkami in večjo povezanostjo s poslovnim modelom podjetja ter analizo vplivov in priložnosti trga. Gre za celostno vključevanje trajnostnih vprašanj v poslovne procese.
Od pripravljavcev in vodstva to zahteva nadgradnjo kompetenc, kar sicer vidim kot korak v pravo smer, saj bomo na dolgi rok dosegli večjo poenotenost in primerljivost podatkov med pravnimi subjekti. A hkrati to odpira nove izzive. Ker vsaka država članica EU zakonodajo za implementacijo direktive prilagodi svojim razmeram, bo prišlo do razlik v izvedbi med državami. Poseben izziv se pojavlja pri določanju, katere institucije so pristojne oziroma akreditirane za revizijska zagotovila.
Obvezna revizija nefinančnega oziroma trajnostnega poročila predstavlja velik zalogaj za podjetja. Poseben izziv je predvsem v pomanjkanju podatkov za analizo vplivov v celotni vrednostni verigi. Centralna baza podatkov ali emisijski faktorji za določene kategorije ne obstajajo, zato se podjetja zanašamo na komercialne baze, ki so lahko različno natančne in hkrati pomenijo dodatne stroške.
Prav zaradi teh izzivov so združenja, kot je na primer CER, izjemno pomembna. Gre za prostor, kjer si podjetja izmenjujemo izkušnje, podatke in nasvete. To nam omogoča medsebojno primerjavo prizadevanj ter skupno iskanje pravih korakov za trajnostno prihodnost. Trajnostno poslovanje namreč ni tekmovanje, temveč sodelovanje za skupen uspeh.
Pomemben aspekt trajnostnega delovanja Telekoma Slovenije so tudi storitve in produkti. Kako pristopate k razvoju novih storitev in produktov, da ustrezajo trajnostnim kriterijem in hkrati izboljšujejo trajnostno delovanje uporabnikov?
Pomembno je, da celotno našo infrastrukturo načrtujemo z mislijo na energetsko učinkovitost, saj je to ključni predpogoj za zmanjševanje vplivov na okolje že v fazi načrtovanja. Uvedli smo tudi sistem učinkovite rabe energije v skladu s standardom ISO 50001, ki zagotavlja, da pri vsaki poslovni odločitvi upoštevamo kriterije energetske učinkovitosti.
Naše osnovno poslanstvo je povezovanje in zagotavljanje dostopnosti do digitalne infrastrukture, s čimer prispevamo k zmanjševanju digitalnega razkoraka. Naš cilj je omogočiti čim več uporabnikom dostop do kakovostnih telekomunikacijskih rešitev, ne glede na to, ali živijo v urbanih ali ruralnih okoljih. Poleg tega s poslovnimi partnerji, specialisti v različnih industrijskih vertikalah, razvijamo in pripravljamo tudi bolj individualizirane trajnostne rešitve.
Vse naše storitve in rešitve, na primer pametna mesta, pametno upravljanje prometa, e-polnilnice in druge podobne rešitve, so namenjene blaženju in preprečevanju podnebnih sprememb. Naše oblačne storitve podjetjem omogočajo, da zmanjšajo infrastrukturne vplive z uporabo oblaka, ki predstavlja dolgoročno energetsko učinkovitejšo rešitev.
Na področju opreme za uporabnike sledimo načelom krožnega gospodarjenja. Na primer, modemi so del ponovne uporabe. Ko uporabnik zamenja napravo, staro napravo pregledamo v našem invalidskem podjetju, kjer sodelavci naprave pregledajo, očistijo, po potrebi popravijo in jih nato vrnemo v ponovno uporabo. S tem znatno podaljšujemo življenjsko dobo opreme, obenem pa omogočamo sooblikovanje družbe in aktivno vključevanje oseb z določenimi omejitvami.
Katere pametne rešitve so najbolj priljubljene med vašimi uporabniki? In ali menite, da je trajnostna prihodnost mogoča brez celovite digitalizacije družbe in gospodarstva?
Brez digitalizacije po mojem mnenju v današnjem digitaliziranem svetu ni mogoče kakovostno govoriti o zmanjševanju podnebnih vplivov. Praktično vsaka naprava, ki jo uporabljamo, na nek način komunicira prek digitalnih omrežij. Celoten proces zbiranja podatkov za analize, ki so nujne za zmanjševanje podnebnih vplivov, poteka prek digitalnih rešitev in naše infrastrukture.
Digitalna infrastruktura je predpogoj za zmanjševanje emisij in izboljšave, tako na ravni industrije in gospodarstva kot tudi v domači uporabi. Če se dotaknem vprašanja, katere pametne rešitve so najbolj priljubljene, so to zagotovo tiste, ki jih uporabniki pogosto niti ne zaznajo kot trajnostne. Največ, kar uporabniki zagotovo uporabljajo, je omrežje in vse storitve, povezane s komunikacijo. Poleg tega so zelo iskane tudi storitve za varen internet doma in kibernetsko varnost podjetij, ki jih morda uporabniki ne prepoznavajo kot trajnostne, a vseeno zelo prispevajo k trajnostnosti. Seveda pa so tu še nišne rešitve, kot so pametna mesta in pametne polnilnice, ki so trenutno bolj specifične in manj razširjene.
Kakšno vlogo imajo deležniki in poslovni partnerji pri vaših trajnostnih prizadevanjih? Je trajnostna naravnanost posameznega deležnika ključnega pomena za sodelovanje z vami? Imate vzpostavljene kakšne vhodne pogoje za sodelovanje?
Če na termin deležniki pogledamo s širšega vidika in vključimo tako poslovne partnerje kot uporabnike, lahko rečemo, da je pobud, pa tudi že konkretnih zahtev po trajnostnem delovanju, vedno več. Zunanja pričakovanja vsekakor obstajajo, pri čemer opažamo, da se iz leta v leto krepijo.
Na drugi strani pa tudi sami krepimo pričakovanja do naših dobaviteljev in poslovnih partnerjev. Že nekaj časa spremljamo njihovo delovanje skozi celostne ocene dobaviteljev, pri čemer nas zanima, kako uspešni so na področju trajnosti in kakšna je njihova splošna trajnostna naravnanost.
Našim partnerjem predložimo tudi kodeks ravnanja dobaviteljev, s katerim jasno izražamo svojo zavezanost trajnostnim načelom in k temu zavezujemo tudi svoje dobavitelje ter partnerje. Poleg tega imamo uveden tudi lasten kodeks ravnanja, ki dodatno podpira naša prizadevanja za trajnostno delovanje.
Skupina je v sredini leta zaposlovala več kot 3.200 ljudi, matična družba pa nekaj več kot 2.000. Kako zahtevno je usklajevanje zaposlenih na področju trajnosti? Je pomembno, da koncept ponotranjijo vsi zaposleni? Kako zaposlene vključujete v vašo trajnostno preobrazbo in kakšne programe usposabljanja ter ozaveščanja na temo trajnosti ponujate svojim zaposlenim?
Zagotovo je izjemno pomembno, da trajnostnost postane del vsakdanje zavesti vseh zaposlenih. Šele takrat, ko vsak posameznik razume, da je del širše zgodbe in pozna svoj prispevek k temu mozaiku, lahko aktivno sodeluje in doda svoj delček. Zavedanje o pomenu trajnostnosti je ključno, a prav tako tudi kompetence. Navdušen posameznik brez ustreznega znanja lahko namreč povzroči več škode kot koristi.
Zato veliko vlagamo v izobraževanje. Osnovni vidiki trajnostnega poslovanja, povezani z našo strategijo, so del izobraževanja za vsakega zaposlenega. Obenem pa smo prepoznali, da je posebej pomembno izobraževati tudi vodstveni kader, saj lahko prav vodje trajnostne koncepte neposredno vključijo v svoje delo in vodenje organizacijskih enot.
Ker pa vseh teh prizadevanj ne moremo uresničiti zgolj z lastnim znanjem in zmogljivostmi, se aktivno povezujemo z različnimi organizacijami – tako panožnimi kot tudi širšimi na področju trajnostnih prizadevanj, kot je CER. Skupno sodelovanje je ključ do uresničevanja trajnostnih ciljev.
Je po vašem mnenju za uspešno trajnostno poslovanje potreben bolj bottom-up ali top-down pristop?
Recimo temu t. i. mesh-up pristop – brez podpore uprave in nadzornega sveta podjetja, torej brez podpore organov upravljanja in nadzora, trajnostne teme sploh ne pridejo v ospredje. Če vodstvo ne razume pomembnosti teh vprašanj, trajnostnost ne postane del strategije, niti pomemben del načrtovanja in izvajanja. Potrebna so finančna sredstva in ustrezne kompetence zaposlenih, to pa brez podpore vodstva preprosto ni mogoče.
Na drugi strani pa tudi brez pripravljene delovne sile, ki bi te spremembe izvajala, ne moremo doseči napredka. Če zaposleni niso izobraženi, spodbujeni in motivirani, še tako premišljena strategija ne bo zaživela v praksi. Zato je nujno, da zavedanje in pripravljenost obstajata na obeh straneh, tako pri vodstvu kot tudi pri zaposlenih. Samo z usklajenim delovanjem lahko trajnostni cilji postanejo resničnost.
Trajnostno poslovanje in doseganje podnebne nevtralnosti potrebuje novo regulatorno okolje in nove standarde. Kako in na kakšen način aktivni ste na področju zagovorništva – oblikovanja podnebnih ukrepov (politik, predpisov, standardov, finančnih spodbud)?
Naši strokovnjaki se aktivno vključujejo v pogovore in posvete s panožnimi ter drugimi združenji v Sloveniji, kot so na primer Gospodarska zbornica Slovenije in njene sekcije, pa tudi CER. Prav tako aktivno sodelujemo pri posvetih z ministrstvi, kjer proaktivno prispevamo svoje izkušnje in znanje. Prepričani smo, da brez vključevanja gospodarstva pri obravnavi tako pomembnih tematik – saj smo tisti, ki hkrati zagotavljamo sredstva in izvajamo politike – ni mogoče doseči učinkovitih rešitev. Ključno je, da gospodarstvo izrazi svoje mnenje, izkušnje, pa tudi skrbi in zadržke, saj lahko v nasprotnem primeru dobimo preveč birokratskih rešitev, ki so pogosto premalo strokovno podkovane.
Poleg tega sodelujemo s številnimi inštituti in izobraževalnimi ustanovami, tudi pri pripravi določenih podlag za sprejemanje nove zakonodaje ali smernic. To sodelovanje omogoča, da so rešitve bolje prilagojene realnim potrebam in izzivom, s katerimi se srečujemo v praksi.
Kakšne mehanizme uporabljate za preprečevanje greenwashinga v komunikaciji z deležniki, javnostjo in uporabniki?
Pri vsaki komunikaciji si prizadevamo zagotoviti trdno verodostojnost, po možnosti podprto z znanstvenimi dognanji. Nikoli ne podajamo trditev, za katere ne moremo dokazati njihovih učinkov.
Na področju oglaševanja smo tudi podpisniki zavez o odgovornem oglaševanju, kar pomeni, da vse naše izjave in objavljeni podatki temeljijo na metodološko preverjenih osnovah. Podatki in trditve so večkrat pregledani s strani strokovnjakov, preverjeni v sodelovanju z našimi sodelavci ali neodvisnimi organi, kar dodatno zagotavlja njihovo točnost in zanesljivost.
Kako vidite vlogo Telekoma Slovenije v doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2050? Katere korake boste še morali narediti, da uresničite ta cilj?
V tem kontekst sta v našem poslovanju ključni prioriteti energetska učinkovitost in uporaba čistih virov energije. Ko govorimo o energetski učinkovitosti, to vključuje tako naše omrežje in informacijsko infrastrukturo kot tudi stavbe in vozni park.
Na področju čistih virov energije si prizadevamo, da bi z uporabo lastnih obnovljivih virov energije, pa tudi z nakupi ali dolgoročnimi partnerstvi, do leta 2028 prešli na 100-odstotno čisto električno energijo. Naš cilj je zmanjšati uporabo drugih energetskih virov na minimum.
Kar zadeva preostale vplive, bomo aktivno iskali načine za njihovo zmanjšanje. To bomo dosegli z lastnimi sredstvi ali z vključevanjem v kakovostne projekte, podprte z ustreznimi certifikati, ki dejansko prispevajo k zmanjševanju negativnih vplivov na okolje.
Svoje poslovne partnerje in dobavitelje bomo skozi skupna prizadevanja in programe še naprej usmerjali k trajnostnemu načinu delovanja. Spodbujamo jih k uvedbi ukrepov, ki že na ravni dizajna in proizvodov zagotavljajo najvišje standarde trajnostnosti in s tem prispevajo k podnebni nevtralnosti.