Za resnične trajnostne preboje niso dovolj cilji, strategije in poročila. Potrebni so voditelji, ki znajo povezovati ljudi, navdihovati sodelavce in trajnost razumeti kot del dolgoročnega razvoja podjetja. Priznanje Trajnostni lider je namenjeno prav takšnim posameznikom – tistim, ki s svojim delovanjem presegajo ustaljene prakse in trajnostne spremembe udejanjajo v vsakdanjem poslovanju.
Urška Butolen zapletene trajnostne teme zna približati ljudem ter pokazati, da so odgovorne odločitve tudi poslovna priložnost. Takšen pristop je podjetje pripeljal do platinaste ocene EcoVadis, ki jo doseže le odstotek najboljših podjetij na svetu. Svoje delovanje pa širi tudi zunaj podjetja, saj z raziskovalnim delom in aktivnim vključevanjem v strokovno skupnost prispeva k razvoju trajnostnih praks v gospodarstvu.
Z njo smo se pogovarjali o trajnostnem vodenju v praksi – o pomenu podpore najvišjega vodstva, vključevanja zaposlenih in gradnje skupnosti, ki trajnost razume kot skupno odgovornost. Spregovorila je tudi o konkretnih korakih pri oblikovanju trajnostne strategije in povezovanju z deležniki.
Prejeli ste naziv Trajnostna liderka 2025 v kategoriji velikih podjetij. Kaj vam pomeni to priznanje in kako ga vidite v kontekstu poti, ki ste jo v Gorenju prehodili v zadnjih letih?To priznanje mi res veliko pomeni – kot potrditev, da smo z ekipo na pravi poti, da ustvarjamo prave spremembe in dosegamo vidne rezultate. Zame ima tudi osebno težo, predvsem zaradi skupnosti, ki smo jo uspeli zgraditi znotraj podjetja.
Pri pripravi trajnostne strategije so se sodelavci povezali z veliko zavzetostjo in sodelovali skorajda prostovoljno, ob svojih rednih delovnih obveznostih. To kaže, da so prepoznali pomen tega dela – tako za podjetje kot tudi za širši družbeni in okoljski prispevek.
S to nagrado si želim tudi ozaveščati, da trajnost ni le okoljska ali družbena tema, temveč temelj dolgoročnega preživetja podjetij. Gre za sočasen razvoj okoljskega, družbenega in gospodarskega vidika – le tako je poslovanje lahko dolgoročno vzdržno.
Pomembno se mi zdi tudi, da se takšna priznanja podeljujejo zato, da širša javnost prepozna dosežke podjetij in posameznikov ter da s tem navdihnemo še druge. Želim si, da bi se še več podjetij podalo na pot trajnostnega razvoja in da skupaj gradimo trdno skupnost.
Ob tem pa je treba poudariti, da to ni le moja nagrada, temveč priznanje celotni ekipi. Posameznik sam ne doseže veliko – lahko ima vizijo, pogled in voljo, a prav sodelavci so tisti, ki omogočijo, da se projekti izvedejo in da cilji postanejo dosegljivi.
Katere ključne mejnike v svojem trajnostnem delovanju bi izpostavili kot najpomembnejše – in na katere ste morda najbolj ponosni?
Začelo se je s pripravo trajnostnega poročila leta 2023, ko smo v podjetju hitro ugotovili, da za dobro poročilo potrebujemo tudi jasno in premišljeno strategijo. Sprejeli smo odločitev za pripravo trajnostne strategije in jo junija 2023 tudi potrdili. To je bil prvi pomemben mejnik, s katerim smo lahko začeli resno delo.
Kmalu zatem smo vzpostavili Oddelek za korporativno upravljanje trajnosti, danes preimenovan v Oddelek trajnosti. Zasnovan je tako, da sta dve osebi na področju trajnosti zaposleni za polni delovni čas, dodatnih sedem sodelavcev pa se s trajnostjo ukvarja del svojega delovnega časa. Pomembno se mi zdi poudariti, da so se ti zaposleni za vključitev odločili sami – iz osebnega interesa in želje po sodelovanju.
V tem času smo najprej prejeli srebrno priznanje EcoVadis in certifikat Green Star, nato pa nadaljevali z izračunom ogljičnega odtisa ter nadgradnjo trajnostnih poročil. Poročilo za leto 2024 smo prvič tudi verificirali, kar je bil pomemben korak naprej – dobili smo zunanjo potrditev ustreznosti podatkov in transparentnosti poročanja, kar danes predstavlja tudi pomembno orodje v komunikaciji z deležniki.
Junija letos smo prejeli še platinasto medaljo EcoVadis in se s tem uvrstili med en odstotek najboljših podjetij na svetu. Uspešno pa smo tudi zaključili letošnje leto – z Green Star certifikatom in priznanjem Trajnostni liderji.
Strokovna komisija je v obrazložitvi izpostavila vaš pogum, vizijo ter sposobnost povezovanja in navdihovanja ljudi. Se vam zdijo to ključne kompetence sodobnega trajnostnega voditelja? Kaj opažate, da je danes pri vodenju še posebej pomembno?Vsekakor se mi zdita vizija in sposobnost navdihovanja ljudi izjemno pomembni. Ključno pa je tudi, da ima trajnost jasno in trdno podporo najvišjega vodstva. Prav vodstvo mora razumeti njen namen in jo izvajati na najvišji ravni, saj le tako lahko postane zgled za vse nižje ravni v podjetju.
Pomembno se mi zdi, da imajo podjetja tudi trajnostnega vodjo oziroma menedžerja – nekoga, ki sistematično skrbi za izvajanje trajnostnih aktivnosti, poročanje ter hkrati motivira in spodbuja spremembe.
Ob tem pa ne smemo pozabiti na zaposlene. Izobraževanje, vključevanje in spodbujanje so nujni, saj morajo vsi razumeti, zakaj je trajnost pomembna – kako koristi podjetju ter hkrati prispeva k okolju in družbi.
Nam lahko podate kakšen konkreten nasvet: kako naj se voditelji lotijo povezovanja, navdihovanja in motivacije zaposlenih? In kako močno so ti vidiki povezani z dejanskim uspehom pri uvajanju trajnostnih praks v podjetju?Prvi korak, ki smo ga naredili in se je izkazal za zelo učinkovitega, so bile delavnice po posameznih področjih – kadri, nabava, okolje in druga ključna področja. Vanje smo vključili vse relevantne notranje deležnike in se z njimi odprto pogovorili o njihovih željah, viziji ter o tem, kaj menijo, da v podjetju še manjka oziroma kaj bi bilo smiselno narediti drugače.
Zbrane ideje smo nato sistematično ovrednotili – tako z vidika finančne materialnosti in vpliva na poslovanje kot tudi z vidika vpliva na zunanje okolje. Izračunali smo tudi ogljični odtis podjetja in na tej podlagi oblikovali trajnostno strategijo.
Verjamem, da mora strategija vedno predstavljati jasno vodilo našega trajnostnega delovanja, hkrati pa mora temeljiti na širšem sodelovanju – na prispevkih različnih deležnikov, tako znotraj kot tudi zunaj podjetja.
Svoj vpliv širite tudi izven podjetja – skozi raziskovalno delo in delovanje v strokovni skupnosti. Kako pomembno je po vašem mnenju, da trajnostni lider danes ne deluje več zgolj znotraj lastne organizacije, ampak aktivno gradi tudi zunanje povezave?Trajnost je področje, ki ga preprosto ni mogoče udejanjati zgolj znotraj podjetja. Ključno je sodelovanje z lokalno skupnostjo, deležniki, dobavitelji in kupci.
Hkrati pa je izjemno pomembno tudi povezovanje na širši ravni – na ravni države in različnih strokovnih platform, kot so denimo povezovanja znotraj CER-a ali Green Star kluba. Takšna sodelovanja so koristna tako za podjetja kot za širšo skupnost.
Sama sem aktivna tudi v akademskem okolju, kjer se ukvarjam z raziskovanjem na področju strateškega upravljanja trajnosti. To mi omogoča, da povezujem akademski svet s prakso – v podjetje prinašam koncepte in znanja, hkrati pa v akademski prostor vračam konkretne izkušnje iz prakse, ki pripomorejo k boljšemu razumevanju in razvoju teh vsebin.
Kako ocenjujete pomen nagrade Trajnostni liderji 2025 pri spodbujanju trajnostnega razvoja in promociji trajnostno usmerjenega vodenja? Kako lahko takšna priznanja vplivajo na širjenje zavedanja in navdihovanje mladih voditeljev k uvajanju trajnostnih praks?Vsekakor menim, da so takšne nagrade zelo pomembne. Če že dolgo poznamo ugledne nagrade, kot je denimo menedžer leta, ali nagrade na področju marketinga, ki prepoznavajo odličnost in ambicije posameznikov, je do nedavnega manjkalo priznanje, ki bi bilo res usmerjeno v trajnostno vodenje.
Prvi pomemben korak so bili certifikati Green Star, namenjeni podjetjem, nato pa je bila z uvedbo nagrade Trajnostni liderji zapolnjena še vrzel na ravni posameznikov. To se mi zdi izjemno dobrodošlo, saj takšna priznanja javno izpostavljajo kompetence, ki jih mora imeti trajnostni vodja – sposobnost razmišljanja širše, razumevanje okoljskega, družbenega in gospodarskega vidika ter zavedanje odgovornosti tako do današnjih kot tudi prihodnjih deležnikov.
Pomembno je, da se ta sporočila tudi jasno komunicirajo in da trajnostni liderji s svojim zgledom ozaveščajo druga podjetja. Le tako lahko postanejo vzor mladim. Veseli me, da se vsebine trajnostnega razvoja vse pogosteje vključujejo tudi v izobraževalne programe, hkrati pa je ključno razumeti, da trajnost ni rezervirana le za strokovnjake ali vodstvo. Udejanja jo lahko vsak – na svojem delovnem mestu – in zato je res dobrodošlo, da nagrada trajnostni lider ni namenjena zgolj vodstvenim kadrom, temveč vsem zaposlenim, ki s svojim delom prispevajo k trajnostnim spremembam.
Kaj bi iz lastne izkušnje svetovali vodjem, ki si želijo trajnost umestiti v jedro poslovanja podjetja – kje začeti in kako graditi trajnostno pot?
Zelo konkretno menim, da je prvi korak dobro in iskreno poznavanje lastnih vplivov. To pomeni, da podjetje pozna svoj ogljični odtis in razume, kje nastajajo največji vplivi. Ključno je izvesti tudi matriko dvojne bistvenosti ter se pogovoriti z deležniki, saj le tako lahko pravilno identificiramo res ključna področja.
Pogosto se namreč zgodi, da na prvi pogled ocenimo vplive napačno in sredstva usmerjamo tja, kjer učinki niso največji. Ko so prioritetna področja jasno določena, je nujno usmerjeno delovanje – ni smiselno odpirati preveč aktivnosti na vseh področjih, temveč postaviti jasne cilje tam, kjer so vplivi največji, jih natančno spremljati in ob odstopanjih tudi pravočasno ukrepati.
Drugi pomemben vidik pa so tako imenovane mehke veščine. Trajnostno vodenje zahteva sposobnost motiviranja zaposlenih, vizionarstvo in jasno komunikacijo. Dober trajnostni vodja zna sodelavcem razložiti, zakaj so določene spremembe potrebne, saj jih le tako lahko zares vključi in pridobi njihovo sodelovanje.