Trajnost v podjetju je mogoča le s polnim zavedanjem vseh zaposlenih




17 / 06 / 2024
Zeleni pogovor
Zeleni pogovor z mag. Robertom Otorepcem, direktorjem Celjskega sejma. Z njim smo se pogovarjali o trajnosti v kongresni industriji, vplivu digitalizacije na trajnostnost dogodkov in sejmov ter njihovi poti zelenega prehoda in vlogi posameznih zaposlenih na njej.  


Kako pomembna sta trajnost in zeleni prehod v organizacijskem smislu podjetja Celjski sejem? Kako v podjetju naslavljate vidike trajnosti?

Trajnost in zeleni prehod smo na Celjskem sejmu kot zelo pomembna vidika zaznali že pred dobrimi 10 leti. Ves ta čas sta obe tematiki močno med prioritetami poslovanja podjetja. S projekti smo začeli pravzaprav že leta 2008, ko smo na naše objekte postavili prve sončne elektrarne. V letu 2009 smo postavili takrat največjo sončno elektrarno v Sloveniji in s tem že takrat na letni ravni postali samooskrbni. Električna energija je sicer energent, ki ga največ porabljamo, vendar ni dovolj, da se v svojih trajnostnih prizadevanjih osredotočamo zgolj na ta aspekt. Zato smo postopoma skozi leta naslavljali tudi ostale vidike trajnosti. Izredno pomembno je tudi zmanjševanje same porabe. Celotno sejmišče smo med drugim opremili z energijsko učinkovito led razsvetljavo. Trudimo se optimizirati porabo na področju ogrevanja. Dograjujemo in obnavljamo naše obstoječe objekte, tako da so energijsko manj potratni. Skušamo čim bolj zmanjšati porabo vode. Delujemo tudi v smeri zmanjšanja proizvodnje odpadkov. Pri postavitvi razstavnih prostorov izbiramo materiale, ki jih lahko večkrat uporabimo ter zmanjšujemo papirno poslovanje. Pred približno petimi leti smo prejeli tudi certifikat, da smo na letni ravni ogljično nevtralno podjetje.

Naša prizadevanja usmerjamo tudi na področje zelenega transporta. Postavili smo električne polnilnice, obiskovalce naših dogodkov spodbujamo, da uporabljajo okolju prijazen transport. Posameznikom, ki se na katerega izmed naših sejmov pripeljejo s kolesom, omogočimo tudi cenejši nakup vstopnice. Na našem sejmišču pa smo postavili tudi postajališče Kolesce, ki omogoča izposojo koles. 

V lanskem letu (2023) ste sončne elektrarne na sejemskih površinah še nadgradili, drži? 

Tako je, v lanskem letu smo še na vse preostale strehe namestili dodatne sončne elektrarne. V tem trenutku so torej naše strehe povsem izkoriščene. S tem smo postali ne le električno samooskrbni, temveč na letni ravni proizvedemo dvakrat več energije, kot jo porabimo. S tem smo postali ogljično negativni. Dodatno električno energijo pa prodajamo v omrežje. 

Kateri so sicer ključni elementi trajnosti v kongresni industriji? Kako zagotoviti trajnosten dogodek – kateri so tisti kriteriji, na katere naj pomislijo organizatorji in za katere vidike poskrbite vi kot ponudnik lokacije? 

V našem kongresnem centru se poleg sejemskih dogodkov, ki so naše osnovno poslanstvo, odvija tudi veliko eno- ali večdnevnih dogodkov. Z naše strani smo za trajnost poskrbeli z vsemi že naštetimi ukrepi, ki smo jih sprejeli v zadnjih desetih letih. S pravilnimi nastavitvami temperature, digitalizacijo sistema ogrevanja in hlajenja ter uporabo energetsko učinkovite razsvetljave smo poskrbeli, da tudi drugi organizatorji dogodkov v našem kongresnem centru zmanjšujejo nekatere ključne elemente – torej porabo vode in energije. K jasnim trajnostnim ukrepom spodbujamo tudi naše zunanje partnerje na področju kongresne dejavnosti.

Je pa res, da vse naše partnerje in zunanje izvajalce k trajnostni izbiri spodbujamo na mehak način. Zaenkrat še ničesar ne pogojujemo, tudi nimamo pravne podlage za tovrstno početje. Jih pa spodbujamo z raznimi popusti in ugodnostmi. Stvari pa vedno preverjamo med samim potekom dogodka. Zelo hitro se vidi, ali so materiali res trajnostni, ali je hrana lokalna ali ne, koliko in kakšna je embalaža itn. 

Prizadevamo si, da partnerje, organizatorje dogodkov in naše podizvajalce ugodnejši pogoji sodelovanja spodbudijo k trajnostni izbiri. Da se za trajnostno izbiro odločajo tudi zato, ker se jim dejansko izplača. 

Kako pomembna je digitalizacija na poti zelenega prehoda v kongresni industriji? 

Če bi gledali le z vidika zelenega prehoda, potem bi vsi dogodki morali biti hibridni. To bi bilo idealno. Vemo pa, da smo ljudje družbena bitja in potrebujemo druženje s sočlovekom v živo. Na tem področju si niti najmanj ne delamo utvar, da bi prav vsi dogodki šli v smeri hibridnosti. Vemo, da imamo ljudje vse manj časa in da se kupci, dobavitelji in poslovni partnerji vse manjkrat srečujejo v živo. Takšni dogodki in sejmi, ki jih pripravljamo tudi na Celjskem sejmu, so ena izmed redkih možnosti, da se ljudje tudi srečajo. Pričakujem, da bo kongresna industrija še naprej potekala s fizičnim stikom. 

Je pa seveda digitalizacija ta, ki pomembno pomaga pri vseh ukrepih na poti zelenega prehoda. Omogoča nam tudi, da prek upravljanja z različnimi podatki pridemo do pravih trajnostnih izbir, da zmanjšamo porabo papirja in nasploh odpadkov. Z rezultati, ki jih pridobimo prek digitalizacije in analize zbranih podatkov, tako lažje načrtujemo naslednje korake, kje še lahko zmanjšamo porabo različnih materialov itn. 

Digitalizacija je vsaj po mojem mnenju ključnega pomena, da pridemo do bolj trajnostnih dogodkov, ne bo pa prevzela krovne vloge dogodka. 

Za uspešno izvajanje trajnostne strategije so ključni tudi zaposleni. Kako jih vključujete v trajnostno preobrazbo, kako jih izobražujete o trajnostnih vsebinah in kako spremljate napredek doseganja trajnostnih ciljev med zaposlenimi?

Na Celjskem sejmu nas je redno zaposlenih okoli 20. Ti se dnevno srečujemo in skupaj delamo. Tudi premlevamo in diskutiramo trajnostne zadeve, tako da izobraževanja in ozaveščanja je na tem področju pri nas res veliko. Želimo si, da trajnost zares ponotranjijo vsi zaposleni. Tako da lahko trajnostne vidike vsak na svojem področju tudi implementira v največji možni meri. 

Nimamo posebnega oddelka ali osebe, ki bi se ukvarjala le s trajnostnimi vprašanji. Želimo, da trajnost in sprejemanje trajnostnih odločitev postane del rednega dela in ne, da je trajnost nekaj ločenega od standardnega poslovnega procesa. Želimo, da je upoštevanje trajnostnih vidikov del vsakodnevnega dela. Če lahko vsak zaposleni le dve odločitvi na dan sprejeme takšni, ki sta trajnostno ugodnejši, je s tem že prispeval pomemben kamenček v tem mozaiku. Želimo, da se zaposleni tega zavedajo. Le s polnim zavedanjem vseh zaposlenih lahko zadeve bolj resno in aktivno premikamo v pravo smer. 

Trajnostno poslovanje in doseganje podnebne nevtralnosti potrebuje novo regulatorno okolje in nove standarde. Kako in na kakšen način aktivni ste na področju zagovorništva – oblikovanja podnebnih ukrepov (politik, predpisov, standardov, finančnih spodbud)?

Smo aktivni člani kar precej različnih združenj in organizacij, katerih osnovno poslanstvo je pospeševanje in lobiranje na tem področju. Tudi na naših sejemskih dogodkih in raznih kongresih skušamo te tematike nekako sugerirati. Tudi pri gostovanju dogodkov izbiramo vsebine, ki obravnavajo te vidike. 

Če smo realni, vsi so oziroma smo za zeleni prehod in trajnost. Vsi si to želimo. Ko pa je dejansko potrebno nekaj konkretnega narediti, pa je večina za to le, če se jim finančno izplača. Zavedamo se, da je tu izjemno pomembna spodbuda.
 

"Če smo realni, vsi so oziroma smo za zeleni prehod in trajnost. Vsi si to želimo. Ko pa je dejansko potrebno nekaj konkretnega narediti, pa je večina za to le, če se jim finančno izplača. Zavedamo se, da je tu izjemno pomembna spodbuda".


Torej finančna spodbuda ali ugodnost za tiste, ki gredo po poti trajnosti in finančna kazen za tiste, ki na tem področju ne naredijo nič. Seveda pa je to možno izvajati le z urejenim regulatornim okoljem. 

Na tem področju smo aktivni in spodbujamo tovrstne iniciative. Tudi prek različnih pogovorov s političnimi predstavniki, ki jih je na naših dogodkih veliko. Prepričan sem, da je sistem palica-korenček - sistem, ki vodi do uspeha na področju trajnosti. 

Kako pa si prizadevate za odgovorno komuniciranje in kako preprečujete “greenwashing”? Ali opažate pojav t.i. greenwashina med organizatorji dogodkov?

Bodisi pri poslovnih partnerjih, razstavljavcih ali organizatorjih dogodkov večkrat opazimo, da želi nekdo – recimo temu – iz muhe prikazati slona. Morda ne gre direktno za greenwashing, zagotovo pa za jasno pretiravanje. Da torej naredijo eno majhno stvar, prikažejo pa kot da so s tem rešili pol planeta. 

V našem podjetju je sklop miselnosti, ki jo razvijamo pri zaposlenih, tudi to, da res komuniciramo in sporočamo prave informacije. Da ne pretiravamo in ne zavajamo. Na dolgi rok se tovrstne prakse namreč vedno vrnejo kot bumerang. Pravzaprav gre pri zelenem zavajanju za podcenjevanje vseh, ki jih naslavljaš. Temu se pri nas res striktno izogibamo. 
 
VSE NOVICE
zapri Na spletnih straneh cer-slo.si uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja
spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.
Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah.